Hellooo! Danes je za nami zelo naporen dan. Že zgodaj zjutraj smo začeli s treningi, v bistvu v okrnjeni zasedbi, ker je Vlado ostal doma, včeraj se je zastrupil s hrano. Bogiii

No, mi smo kljub temu delali s polno paro. Najprej torej trening, nato smo šli na kosilo k mojim staršem domov, ker smo šli v tej smeri nato na intervju, imeli smo ga namreč v Ljutomeru. Takoj po intervjuju na radiu Maxi pa smo se odpeljali proti Celju, kjer smo opravili intervju še na radiu Celje. Ervin, Ožbej in Sebastian so celotno pot komentirali mojo vožnjo… ampak mislim, da ni bilo hudega, razen to, da smo bili malo hitrejši kot pa je dovoljeno… hehehehe Pozno popoldan smo se vrnili v Maribor. No, ob devetih delam, torej se moram hitro »porihtat«, saj je danes noč čarovnic in tudi pri nas v Glamour Cafe-ju imamo danes tak tematski večer… Juuhuu, ziher bo fajn, ker bomo stregli našemljeni… hmmm, komaj čakam… Zdaj pa res moram it delat… spet zamujam.

.::David::.

Danes mi jutro ni bilo niti malo všeč. Zgodnja budilka me je nasilno vlekla iz postelje… Vstanem, se umijem, operem zobe, naredim frizuro… Trening… Še celi zakomirani se zberemo pred dvorano. Nič kaj preveč zgovorni nismo bili zjutraj in vsem je manjkala kava. Takoj po treningu smo končno padli nazaj v naš bioritem, ples nas je prebudil, da smo začeli gledati v svet popolnoma budni. Hehe Ja, danes smo preživeli dokaj naporen dan, nekateri so celo ob pol litra krvi. Po plesnem treningu smo šli na kosilo, da si naberemo moči za fitnes, ki sledi takoj po kosilu. Po fitnesu pa smo obiskali Splošno bolnišnico Maribor, ker smo se odločili, da bomo darovali kri. Jaaa, tudi dobrodelni smo… hehehe. Hmmm, moram priznat,da sem bil kar malo živčen, ko so nas napotili proti oddelku za transfuzijo. No, za nekatere izmed nas so se pričakovanja o tem, kako je darovati kri, dokaj hitro zaključila. Kri je daroval samo Ervin. Zakaj? Ker je Ožbej še dve leti premlad, jaz in Vlado pa sva 2 meseca nazaj bila na akupunkturi, zato nisva smela darovati krvi, naju je pa prijazno osebje povabilo, da tp storiva čez 4 mesece, ko se bo kri obnovila in bova spet lahko. Takrat bova z veseljem šla, saj je bilo super. No, Ervinu, ki je kri dejansko daroval, mogoče ne tako zelo, za nas, ki pa smo zaradi Ervina dobili v bolnici za jest kranjsko klobaso, čaj, sok in sadje, pa niti ni šlo tako slabo, a? hehehehe Pa še minimalno 3 osebam smo rešili življenje, kar je tako ali tako najpomembneje… fenomenalen občutek!

No, zdaj se odpravljam počasi spat, ker jutri zjutraj spet začnemo zgodaj s treningi.

.::David::.

Danes zjutraj sem vstal malo prej kot ponavadi, ker sem moral v Lenart po potni list… Spet moja pozabljivost… Pred približno 4 meseci sem si dal delat novega, zdaj, ko pa ga nujno potrebujem, ker v četrtek odletimo v London, pa ga seveda spet ne najdem. Iskal sem ga cel teden, ampak ker ga nisem našel, sem si pač moral dat delat spet novega. Saj baje lahko v Anglijo potuješ tudi z osebo izkaznico, samo res si ne želim ostat na kaki meji, ker bodo spet kaj zakomplicirali. Joooouuuuuuu… komaj čakam London…. Juuuhuu…

No, popoldne ob dveh sem začel z delom v Glamour Cafeju; danes sem imel res tak dober dan, ker sem bil poln energije, pa danes je blo spet taak fajn delat, tak da mi je full hitro minilo in ura je že pol osem, ko začnemo s fitnesom… Lepo smo »švicali« danes, nato še plesni treningi. Zdaj treniramo ogromno novih koreografij na pesmi za naš božično-novoletni program. Danes je bil tak »moj« dan, da so se Ervin, Ožbej in Vlado prav čudili, ker me je po njihovih besedah »totalno spipalo«. Kako to zgleda, vam mogoče povem naslednjič, he he.

.::David::.

Nedelja, dan za počivanje… ja, Vlado in fantje, kar mislite si… s te moke ne bo kruha. . Ko sem se zjutraj ob 9.00 uri zbudil, sem prvo pomislil na intervju, ki nas je čakal v Murski Soboti na Radio Viva. Zmenjeni smo bili v mestu, kjer nas je David pobral, in se odpravili proti Murski Soboti. Po poti smo bili še vsi malo zaspani, tako da v avtu nismo izvajali posebnih vragolij, ki smo jih navajeni… smo pa jih zato po poti nazaj, ko smo se res nasmejali do solz.  No, da se vrnem na intervju. Minil je v sproščenem vzdušju, tudi moderator je bil zelo ql, zato smo se  dobro »zaštekali«. Na poti nazaj proti Mariboru, kjer nas je čakalo solo petje in pa plesni trening, nismo mogli zdržati, da se nismo ustavili in nekaj vrgli pod zob … Kebab… hahaha. Ervin, se spomniš, kak ti potem prsti smrdijo po tisti omaki… Haahaha!!!!

Naše popoldne je minilo v znamenju petja in pa plesa vse do večera. Spet smo plesali novo koreografijo in malo ponovili stare. Po treningu naju je z Davidim čakal še vsakotedenski nedeljski sestanek na delu, kjer smo sestavili urnik za naslednji teden. Po sestanku nas je šef Glamoura povabil v kino, kjer smo si ogledali komedijo 7 dni skomin. Ga priporočam za ogled, obeta se vam veliko smeha

Vlado!

Ponavadi sem si včasih lahko v soboto privoščil malo daljši spanec, vendar od trenutka, ko smo postali skupina Casanova, je to malo drugače. Tudi ob sobotah nas naš »šef« muči s treningi… Hahah, zezam se, sej ni tako hudo. . Tudi to soboto je bilo tako. Ob 10 zjutraj smo bili zmenjeni na fitnesu Forma na Pobrežju, da gremo malo poskrbet za našo kondicijo in da se pred plesnim treningom, ki nas je še čakal, malo razgibamo. Ja, prav fajn se mi zdi jutranji fitnes, človek se v celoti prebudi.

Po uri in pol fitnesa ni bilo časa za počitek, zato smo se odpravili v naš drugi dom, če se lahko tako izrazim… plesno dvorano, kjer se učimo koreografij in jih kasneje tudi temeljito vadimo ter se pripravljamo na nastope. Na treningu je bilo zelo zanimivo, saj smo začeli vadit novo koreografijo, ki jo bomo v bližnji prihodnosti tudi na odru predstavili. Kasneje po treningu sem pa bil že pošteno utrujen in lačen, zato me je doma na mizi že čakalo kosilo. Ja, po kosilo pa kaj? Ležim pred televizorjem, ko me naenkrat »zmanjka« in utonem v spanec vse do osmih zvečer. Takrat sva se z Davidom začela pripravljati na delo, ki naju je čakalo. Skupaj sva se odpravila proti Glamouru, tako da je najin večer minil delovno, ni pa bil ravno naporen… Po delu pa seveda… topla postelja, lepe sanje vsem.

Vlado.

Glede na včerajšnji naporen večer, ki sem ga preživel v Glamourju ob delu, si danes zjutraj nisem privoščil kaj prida dolg spanec. Moj dan se je začel že ob 10.00, ko sem vstal, kajti s fanti iz skupine nas je čakal zelo naporen dan, predvsem pa veliko vožnje. Pred tem sem si seveda moral privoščit konkreten zajtrk in pa kavico, da lahko lažje pričnem dan in da možgani normalno funkcionirajo. Ob 12.00 so prišli fantje po mene in napočil je čas za odhod ter vožnjo proti Ljubljani, kjer smo ob 14.00 imeli dogovorjen termin, da poskusimo oder na oddaji “Sproščeno z Marlenno”, kajti v bližnji prihodnosti smo glasbeni gostje v njeni zanimivi in sproščeni oddaji. No, naj vas malo firbec daje … spremljajte novice na naši spletni strani in tam boste o vsem pravočasno obveščeni. Po sestanku nam je v Ljubljani ostalo še malo časa. Prišlo nam je na misel, da bi odšli na ljubljanski grad… takrat pa … “Gremo raje na Nutellino torto,” je predlagal Sebastian. Vsem se je to zdela seveda dobra ideja, predvsem pa nas je zanimalo, ali je ta torta res tako dobra, kot pravi Sebastian… Ni preveč obljubil, res je bila… ufffff!!! Več kot dobra!! Toliko da nismo še krožnika zraven pojedli!!

Ko smo se okrepčali, smo se odpravili na intervju v Novo Gorico na radio Robin. Intervju je minil v sproščenem vzdušju. Po intervjuju pa je sledila vožnja proti domu…no, seveda smo se morali ustaviti še na Trojanah, kajti zadišali so nam krofi, katerim se nismo mogli upret. Ja, kar nekaj kalorij smo si danes nabrali…

Vožnja domov se je vlekla, tako da smo nekateri zaspali, drugi pa so se zabavali na svoj način. Kot vrhunec dneva pa smo obiskali še Kolosej, kjer smo si ogledali še najnovejši film “Petelinji zajtrk”, ki se je prav prilegel pred spanjem. Zdaj, ko pišem še zadnje vrstice, pa vidim, da je že pozna ura in je zato najbolje, da grem ajo-ajo. Čas za sanjarjenje Lahko noč!

Vlado.

Ker nisem ravno jutranji tip in rad malo dlje spim, sem bil danes zjutraj zelo presenečen, ko sem vstal že ob 8.00. Ne vem, zakaj, mogoče je bilo nekaj v zraku ali pa samo to čudno muhasto vreme Joj, ne vem, kdaj bo že lepše vreme, na živce mi gre ta dež… Sem človek, na katerega vreme zelo vpliva.

Po zajtrku sem se odpravil v mesto, kjer sem obiskal nekaj trgovin, sedel na pijačo in pred delom, ki me je še čakalo, šel na kosilo. No, pred tem sem moral poskrbeti še za kondicijo in telo, tako da sem obiskal še fitnes. Čas je hitro švignil mimo in takrat sem ugotovil, da sem že 2 uri noter in da je že čas, da se odpravim na delo ali kot rad rečem: »na šiht«. Moje popoldne je tako minilo bolj delovno. Še sreča, da je bilo dela kar pecej in mi je zato čas kar hitro minil. Spomnil sem se svoje postelje, zato sem komaj čakal, da pridem domov, se uležem in zaspim. Še pred spanjem sem se oglasil na eni pijači, kjer sem šel pozdravit prijatelja. Ker sem vedel, da me jutri čaka naporen dan, sem hitro pobral svoja »šila in kopita« in se odpravil proti domu.

Čas je za spanje. ZZZZZZZZZZZZZZZZ, lepe sanje vsem

Vlado.

No, danes je pa dan res hitro minil… Ja seveda, če sem spal do 11:00. Sigurno mi je zjutraj kdo zavidal… mogoče naš David, saj je on vstal zgodaj, ker ga je čakalo delo.

Po dolgem spancu sem se zrihtal in odpravil v Europark po trgovinah, saj smo se zmenili z Sašom – šefom Glamoura, da gremo nekaj mojih sodelavcev in jaz iskat nove majice za delo. Vendar tam nismo našli nič pametnega in primernega, zato smo se odpravili še malo po mestu, pa tudi tam nismo imeli sreče… Bomo morali še ta vikend delat v starih srajcah in majicah . Ker je danes na našem koncu spet deževalo, sem se nato hitro odpravil domov na kosilo. Takrat pa me je poklical David, zato sva se dogovorila, da popoldan izkoristiva za rekreacijo in nabiranje kondicije. Povedal sem mu za novi fitnes, ki so ga pred kratkim odprli v Mariboru. Ker naju je firbec matral, sva se odločila, da ga obiščeva in preizkusiva. Ko sva stopila noter, sva bila presenečena, kako je fitnes velik in lepo urejen, predvsem pa koliko naprav ima. Dala sva vse od sebe in trenirala uro in pol… Prav fajn je bilo, se strinjaš David ? Po končanem fitnesu sva še sedla na pijačo v bližnjo kavarno.

Oči se mi že počasi zapirajo, zato je najbolje, da neham »nakladat« in vam zaželim lahko noč in lepe sanje. Predvsem pa pozdravljam Ožbeja in Ervina, a katerima se danes nismo videli. Pubeca, upam, da sta pridna v šoli …. če ne bosta pa spet »tepena«. Hahahah!!!! Šalim se

Vlado.

Moram vam povedat, da mi je res bil všeč slovenski film Petelinji zajtrk, ki sem si ga danes zvečer ogledal v Koloseju… Ga priporočam! No, če sem čisto iskren, mi je predvsem igralka Pia Zemljič zelo pri srcu .

Sicer sem pa zjutraj moral že zelo zgodaj vstat - ob 6:00, kajti čakalo me je delo. Že dolgo nisem bil tako zaspan kot danes, na delu sem bil čisto brez energije, oči mi je kar skupaj vleklo. Še kavica mi ni pomagala… Ja no, kaj kavica? 4 kave sem spil, pa ni bilo učinka. Pa še sploh nič kaj ekstra dosti ni bilo za delat, tako da se je čas res vlekel. V mislih sem imel samo to, kako bo fajn, ko bom prišel domov in se za nekaj časa vlegel nazaj ter nadoknadil zamujen spanec. Ko je ura odbila 15:00, sem zaključil z delom v Glamour Cafeju; ufff, hvala bogu, sem si mislil . Ker sem bil že pošteno lačen, sem se odpravil v mehiško restavracijo na kosilo. Nahranil sem svoj trebušček in se odpravil proti domu. Sledilo je to, kar sem že od samega jutra, ko sem se vstal, čakal: privoščil sem si malo počitka… Joj, ni lepšega !

Kot sem že prej omenil, pa sem se zvečer odpravil v kino. Prijeten dan je za mano. No, upam samo, da se bo že to vreme vsaj malo popravilo, kajti zelo vpliva na moje razpoloženje skozi celoten dan.

No, zdaj pa je že pozna ura, zato mislim, da je že čas, da se odpravim pod odejo. Lepe sanje želim vsem predvsem pa mojim 3 »kompanjonom« iz skupine… no, pa »šefa« ne smem pozabit. Lahko noč vsem! . Čas za smrčanje… hahahahaha .

Vlado.

Moja, kot v pravljici sva se ljubila, moja…misel v isto naju je vodila, da skupaj eno sva… Daleč je nebo, ki nad mano zvezde šteje, mislim, da si tu, da mineva čas hitreje, nisem se vdal, blizu tebe vedno bom ostal…

Mislim, da je to pesem, ki sem si jo danes največkrat zavrtel. Nekako se še zdaj ne morem sprijaznit s tem, da Tošeja več ni. Skoraj celo popoldne sem poslušal njegov nov CD in gledal njegove različne koncerte in nastope na You Toubu. Res žalostno! Drugače pa sem dan preživel precej sproščeno. Zjutraj sem si privoščil malo daljši spanec, kajti danes nisem rabil v službo… joj, res hvala bogu… vsaj en ponedeljek, ko ne delam, sicer po navadi jaz začnem delovni teden v Glamouru. Ker pa je danes delal David, sem se odločil, da grem k njemu na kavo, da mu ne bo dolgčas v službi pa da kako rečema, ampak ko sem videl, kakšno je zunaj vreme, bi si skoraj premislil in ostal doma. A sem moral v mestu urediti še nekaj osebnih zadev, tako da mi ni preostalo drugega kot da se zrihtam in odpravim od doma. Po opravkih se je prilegla kavica, prelistal sem Večer, prebral sem novo številko revije Nova in tako je prišel čas, ko je doma na mizi zadišalo kosilo. Mmmmm. Po kosilo sem lenaril in kot sem že prej omenil, preživel čas ob Tošejevih pesmih in njegovih videoposnetkih vse do večera. Takrat sem se odločil, da če je že deževen dan, da ne smem samo lenarit, ampak se moram tudi malo rekreirat. Doma sem ponovil malo našo koreografijo in naredil par sklec ter trebušnjakov. Ja, pred spanjem to res paše… Nič, zdaj pa šibam pod odejo. ZZZZZZZZZZZZZZ…… Spanec, lahko noč.

Vlado!