Heeeej! Nooo… David nas je za nekaj dni zapustil in se odpravil v Ischgl v Avstriji na koncert Rihanne… Ravnokar me je poklical…… Erviiiiin, eno prošnjo imam… saj verjetno slutiš, kaj… no, jaz sem na koncertu Rihanne in bi te prosil, da ti pišeš dnevnike, dokler se ne vrnem, ker v hotelu nimamo interneta. Hehe. Grrrrr. No, in ker sem tak dobra duša, ga bom nadomeščal teh nekaj dni, kolikor se bo pač potikal po Avstriji. Vlado je danes zvečer pobasal potovalko in se napotil v Beograd, Ožbej pa ga zagotovo kje žura, saj je petek. Kaj pa jaz? Heh… jaz pa sem torej doma in so me izjemoma za nekaj dni zadolžili pisati dnevnik. Med drugim tudi jaz nisem izjema in sem prav tako bolan kot David in Vlado. Ožbej je še edina korenina, ki ni pozebla. Hehe. Skupni treningi so zadnje dneve zato precej odpadali, tako da bo treba čimprej zopet it pogledat, če fitnes naprave še stojijo in če so ogledala v plesni dvorani še čista.

Saj ne vem, kaj napisati in kje začeti, ker mi ostali trije fantje nenehno delajo preglavice. Hecam se malo. Zdaj imam priložnost za sladko maščevanje, za vse tiste spletke, ki so mi jih ušpičili, še posebej se moram nečesa domisliti, kako vrniti Vladu za tisto potegavščino, ko mi je slekel kratke hlače, hehe. Hehe. Pa še vzdevek so mi nadeli… Mr. Eksotični, hahaha. To izvira od premiernega nastopa v oddaji Spet doma, ko veliko ljudi zame baje ni verjelo, da sem Slovenec. Da mam baje eksotičen obraz… hehehehehe. Še danes ne razumem, kak naj bi to zgledalo. Prej bi to predvideval za Vladota, saj ima južne korenine, kot sem že enkrat omenil. Ja, in naj povem, da se njegove lastnosti glede zamujanja in počasnosti niso prav nič izboljšale. Še vedno je ravno on tisti, katerega povsod čakamo. Njemu čas teče počasneje kot nam. David še dolguje pojasnilo glede njegovega vica, zakaj punce rade nosijo spodnje perilo Hello Kitty. Neeeeee, David, ne boš se izmuznil. Lahko bi ga pa zinterpretiral v video posnetku, da ga damo na ogled. Verjamem, da bo zelo zanimivo.

Začetek dneva sem preživel za šolsko mizo, kar sploh ne bom komentiral. Po pouku sva šla z Vladom na čaj, saj je blo danes zelo mrzlo. Zadnji teden sem začel opravljati praktičen del izpita za avto… Saj veste… potrebujemo enega varnega voznika v skupini namesto Davida, hehehe. Zaenkrat mi gre super in imam za seboj že 10 ur vožnje. Prav fajn je vrteti volan in komaj že čakam, da bom smel sam na cesto. Juheeej. Aja… pa za vsak slučaj, ko boste v Mariboru, previdno hodite čez cesto. Saj veste, kako gre… pogled levo, desno, levo… pa za ziher raje še enkrat levo in desno in hitro preko, da vas ne povozim.

Ervin^^

Jeee, današnje jutro je bilo super, saj sem si spet resnično privoščil en tak leeep dolg spanec. V bistvu sploh ne vem, kako dolgo bi spanec še trajal, če me ob pol dvanajsti uri ne bi zbudila moja mama, ki je prišla na obisk. Tako se je moj dan začel ob dobri jutranji kavi in ob pogovoru z mamo. Ker sem bil še vedno čist paaaf in na pol zakomiran, se mi ni dalo niti obleči, zato sem vse do druge ure popoldan po stanovanju postopal v kopalnem plašču. Ker s fanti ta teden nimamo treningov, ker smo vsi bolni, moramo sami vaditi petje in ples doma, čemur sem posvetil tudi današnji popoldan. Ob 17.05 sem opravil telefonski intervju v živo za radio Brezje, saj vsak dan (ob 9:30 in 17:05) pokličejo enega izmed članov skupine Casanova, s katerim opravijo intervju v živo, poleg tega pa lahko sprejmemo tudi klice 4 poslušalcev. Med vsemi, ki pokličejo v živo vse do petka, bodo 8. decembra izžrebali 4 osebe, s katerimi se bomo fantje iz Casanove družili na enem zelo prijetnem kosilu, ob svečkah, dobri glasbi, predvsem pa v sproščenem vzdušju. Resnično komaj čakam, da vidim, kdo bodo srečni izžrebanci te nagradne igre. Mislim, da bo to zelooo zanimivo. Danes zvečer me je obiskala moja zelo dobra prijateljica Martina. Ob pogovoru, kak fajn smo se imeli poleti in nekaj mesecev nazaj, ko sva vsako soboto in petek preživela kje na kakem plesišču diskoteke. Kar malo se nama je potožilo po časih, ko sva imela oba več časa. Nostalgično temo sva zaključila z dogovorom, da greva v bližnji prihodnosti začagat tako, kot sva to počela včasih… juhuuu, komaj čakam…

Aja, naj vam povem, kaj me čaka jutri… Sreča se mi je zeloooo nasmehnila, saj se mi bo tako jutri izpolnila ena največjih želja… Jooooooouuuuuu, komaj čakam…… Juhuuu… :-D  Jutri odhajam v tujino… Kam??? Kaj vam povem? Ne, bom malo zloben, tak da vam to povem jutri…

Želim, da se lepo naspite in se zjutraj zbudite lepi in sveži (to sem napisal tako, kot da bi delal reklamo za Dormeo )… Moja ura jutri bo precej bolj zgodnja kot današnja… Dajte se naspat še za mene… ;-) 

No, se tipkamo jutri :-) 

Nočko :-D 

.::David::.

PS: “Ožbejev večer pod brajdami”

Današnje jutro se je začelo bistveno lepše kot včerejšnjo, saj je bolečina v grlu že kar lepo popustila; sicer me še vedno malo kuha, ampak to je nič proti temu, kar se mi je dogajalo zadnje tri dni. Ker sem si toliko opomogel, sem se odločil, da grem v šolo porihtat neke zadeve. Tako se je moj dan začel kar tako na easy in sproščeno, nakar me takoj po odhodu iz šole proti avtu na parkirišču pričaka vznemirljivo doživetje. Tik preden sem se hotel sesti v avto skupaj z mojo prijateljico Pio Saro, se pripelje policija. Oba policaja skočita iz avtomobila in hitita proti meni, nakar mi eden izmed njiju reče, da moram izprazniti žepe na hlačah, odpret torbo, slečt jakno in jima dati osebni dokument. Čisto iz sebe sem ju najprej samo začudeno gledal in vprašal, zakaj v bistvu sploh gre. Ničesar mi nista hotela povedati, vse dokler nisem začel upoštevati njunih prejšnjih napotkov. Ko sem že izpraznil vse žepe, torbo in ko sta me celega prežaklala, sta mi končno razložila, da je nekdo okoli šole strašil z nožem in da sem mu baje ful podoben. Presenečeno sem ju gledal in komaj verjel dogodku, ki sem ga v tistem trenutku preživljal. Ko sem mu pokazal osebni dokument, me eden od policajev pogleda in reče: »Kaj niste vi član one nove skupine Casanova?«; pogledam ga in prikimam. Že trenutek za tem mi pojasni, da je prišlo do pomote in da se iskreno opravičuje in da je varnost pač na prvem mestu. Z njegovo izjavo sem se popolnoma strinjal, čeprav sem bil še vedno malo v šoku zaradi tako strogega policijskega napada. Nato sta se še enkrat opravičila, nama zaželela lep dan in se odpeljala. Z Pio Saro sva presenečeno sedla v avto in se smejala doživetemu.

Kot sem že pisal včeraj, ima moja mama danes rojstni dan, zato sem se danes ponovno odpravil proti Sveti Trojici, da ji dam darilo. Po dolgem premisleku o tem, kaj naj ji kupim, sem se odločil, da ji podarim bon za 2 uri masaže in nege telesa ter 4 ure kopanja za dve osebi na Habakuku. Mimogrede sem se ustavil v Lenartu, da ji kupim še šopek, nato pa odhitel proti mojemu bivšemu domu. Zelo sem bil vesel, ko sem videl, da se je mama darila zelo razveselila, še bolj pa se je darila razveselil moj ati, saj je bil takoj tista druga oseba, za katero je bon namenjen. Po njegovem mnenju so najboljša tista darila, od katerih ima še on kakšno korist. :-D 

Moji prijateljici Pii Sari sem obljubil, da jo peljem v Velenje, saj je danes dobila svoj book z 10 profesionalnimi fotkami. Ob pol šestih sva tako že bila v Velenju, kjer sva oba navdušeno komentirala slike in Pio samo, ki je res vrhunski fotomodel. Resnično zasluženo je letos dobila naziv miss fotogeničnosti na izboru za miss Slovenije. Ko sva se vrnila v Maribor, sem se ustavil še pri njej doma. Njena mama je odlična umetnica in ko sem videl vsa njena dela, predvsem pa kipe, ki jih sama izdeluje, sem ostal brez besed. Hiša kot iz pravljice in vse to je naredila njena mama sama. Sem veliki pristaš umetnosti in kipi, ki so res tako precizno izdelani in v katerih vidiš dušo umetnika samega, me vsakič znova navdušijo. Pijina mama mi je tako podarila enega izmed čudovitih kipov v obliki angela. To so umetnine, ki imajo visoko vrednost, zato bo ta kip v mojem stanovanju zavzemal poseben prostor. Vsakič znova se zavem, kako velike prijatelje imam okoli sebe in kako veliko mi pomenijo; za njih bi resnično naredil vse.

No, zdaj pa je ura resnično že pozna in čas je, da se odpravim spat; kot vidite, sem danes veliko doživel (dosti napisal), tak da me je vse to naredilo kar malo utrujenega…

Tak da … ja… LAHKO NOČ VSEM!

Rad vas mam! ;-) 

.::David::.

Ajjjjjjjjjjjjjj, moje grlo je z današnjim dnem še slabše… Itak nisem nič spal, ker sem se celo noč premetaval in razmišljal o tem, kdaj mi bodo pomagala vsa zdravila, ki sem jih čez dan zmetal v sebe… No, danes sem bil na obisku pri mojih starših v Sveti Trojici; v bistvu je ta obisk prišel vmes čisto slučajno, saj sem nameraval v Sveto Trojico samo k moji zdravnici, da pregleda to moje grlo. Ker sem bil v Trojici že dopoldan, zdravnica pa je delala komaj popoldan, sem se oglasil pri mojih starših. Ker sem večino časa jamral, kako mi je hudo, so me doma spet razvajali, tako kot do pol leta nazaj, ko sem živel še doma. Ob enih popoldan sem se končno znašel v ambulanti polni kašljajočih babic in kar psihično sem se začel pripravljat na to, kar se ponavadi dogaja pri zdravniku: čakanje! No, moram priznat, da je danes izjemoma čakalna vrsta pred mano hitro izginjala skozi vrata k zdravnici in nato domov, tako da sem čez slabe tričetrt ure že bil na vrsti. Vsakič, ko vstopim v ambulanto, me vedno znova navdušijo tisti plakati, kak zgleda človek pod kožo, danes pa sem videl celo plakat, kak zgleda rana na želodcu in to je bil prav oni reliefni plakat… hmmm, zanimivo… Vedno sem imel rad biologijo. Tako kot po navadi me zdravnica sprva nagovori z besedami, kaj je narobe in takoj po moji razlagi že zaslišim tisti vsem znani stavek »ODPRI USTA IN RECI AAAAAAAAA…«. Presenečeno me pogleda in mi pojasni, da imam gnojno angino, kar se nič kaj obetavno ne čuje, ne? Ker sem imel grlo tako zelo zatečeno, pa mi je rekla, da bom dobil še injekcijo… Pokazala je na tisto ambulantno posteljo, kamor sem se nato tudi počasi odpravil in previdno vprašal zdravnico, kam dobim injekcijo, nakar se nasmeji in mi reče, da se moram vleči na trebuh… hmmm, vse mi je bilo jasno…

Po odhodu iz ambulante sem bil pomirjen, saj sem vedel, da se mi bo stanje začelo izboljševati…

Večer sem preživel v piceriji, kamor nas je moja mama povabila na večerjo, saj ima jutri rojstni dan. Že dolgo nisem toliko časa preživel s svojo družino kot ravno danes. Bilo je super.

No, zdaj grem pa počasi spat, danes malo prej, saj sem zadnjo noč prebedel zaradi tote angine… Aja, pa malo mi je že boljše… Super… Moram priznati, da sem že imel občutek, da razpadam…

Lepo mi bodite in lahko noč!

.::David::.

PS: No, s treningi danes zaradi bolezni ni moglo biti nič… …tole je torej za danes ostal le spomin.

Joooooooouuuuu, ura je 6:00, ko me budilka prebudi v nov dan; ob 6:30 že začnem z delom v Glamour Cafeju. Nič kaj preveč prijetno mi ni, ko se moram buditi tako zgodaj, saj to je zame sredi noči. Kot da to, da moram iz tople postelje ob tako zgodnji uri, ni dovolj, čutim še pekočo bolečino v grlu. Resnično upam, da ne zbolim zdaj, ko imamo največ dela. Tako se založim s tabletami proti bolečinam v grlu in odhitim na svoje delovno mesto. Zjutraj ob sedmih sem se spomnil na Ožbeja, saj je najvrjetneje danes ponosno prvič zakorakal v šolo z novimi čevlji, ki smo mu jih kupili za rojstni dan. Ožbej, nič nisi javo, so fajn? Dan v službi je kar hitro tekel, sploh pa takrat, ko skozi vrata Glamourja stopi moja ful dobra prijateljica Sandra, ki je nisem videl že celo večnost… Bila sva sošolca v osnovni šoli in skupaj sva ušpičila milijon bedarij, ki me vedno, kadar se spomnim na njih, spravijo v smeh. No, Sandra, se spomniš najinih pustolovščin, ko sva bila v tretjem razredu osnovne šole? Ko sva se pretihotapila na cerkveni zvonik?? Ali pa ono, ko sva mislila, da je neki rov do gradu, pa sva se skoraj podala v lukno, polno dušenega apna? Ja, včasih sva skoraj ogrozila najini življenji… Ko sva izvedela, da tisto ni pravi rov, sva šla iskat drugega… in sva ga našla… vendar po enem tednu, ko midva vstrajno to raziskujevo in se plaziva skozi tisto lukno, hahaha… ugotovima, da je to odtok od cerkvene kleti… Ali pa tisto, ko sva namesto na ure kitare šla v gostilno Žaba na pomfri, pol pa naju je na poti nazaj zajela grozna nevihta, midva pa peš, pa še doma sva se zlagala, da sva na urah kitare… Hahahahahaha… No, saj vidim, da še maš vedno nekaj tega v sebi, saj si danes namesto na predavanja tudi prišla rajši k meni na kavo…

Takoj pa Sandrinem odhodu sta čisto po naključju prišla še moja bivša profesorja ekonomije in sociologije… Oba začudena, da me vidita ravno v Glamourju, sta se lepo razgovorila, tako da mi je čas resnično zelo hitro stekel.

No, danes nimamo treningov, nameraval sem obiskati fitnes, ampak bolečina v grlu je vedno hujša. Ko sem prišel domov, me je že začelo kuhati, zato sem se spravil na kavč, prižgal televizijo in po 10-ih minutah me že ni bilo več. Malo prej sem se zbudil, samo toliko, da napišem ta dnevnik, da boste vedeli, kako sem preživel današnji dan. No, upam, da ste vi zdravi; če ste, pazite, da tako ostanete! Saj veste, kak to gre: šal, kapa, rokavice, topla jakna…

Lepo mi bodite pa radi se mejte!

***Be cool – stay cool***

.::David::.

PS: Aja, ko že pišem o tem, da smo Ožbeju kupili darilo… poglejte, kako smo mu ga predali… in kako sta se Vlado in Ervin vživela, he he:

Po naporni sobotni noči smo se fantje odločili, da si privoščimo malo daljši spanec in se dobimo šele ob 15.00 pred dvorano za trening. Sobotna noč nam je vzela veliko energije, zato sem se spraševal, kako bomo danes zmogli treninge. No, vemo, da je naš Sebastian perfekcionist in ima rad, da so stvari tako, kot morajo biti, zato nam tudi na treningih ne prizanaša… tak dolgo plešemo in vadimo, dokler ne zgleda res super, tak dolgo, dokler en od nas ne pade v nezavest… Hahaah. Šalim se malo.

No, na treningu je bilo danes spet pestro. Kot ste verjetno že navajeni od nas, smo spet zganjali norčije, animirali smo se po svoje (to si lahko pogledate na posnetku ). Ervin, sigurno si bodo punce zdaj mislile… joj, kako seksi ritko ima ta Ervin. Hahahaaaaaa… No, nismo pa zganjali samih bedarij, posvetili smo se zelo resno tudi treniranju, saj vemo, da nas čaka naporen mesec december – veseli december. Naše priprave na božično-novoletni program so v polnem teku in že pridno vadimo nove koreografije. Po treningu smo se še odločili, da gremo na fitnes.

Morem povedat, da od nas štirih (oz. petih, če štejemo še Sebastiana) je včeraj sigurno bil najbolj vesel in srečen naš Ožbej. Pred kratkim je praznoval rojstni dan, zato smo ga tudi za ta njegov praznik obdarili in mu kupili darilo. Po njegovem izrazu na obrazu je bil zelo vesel… če ne bi imel ušes, bi bil kot hamburger , sami smeh ga je bil.

Večer je hitro minil, vsak od nas je odšel na svojo stran. Znova sem večer preživel pred televizorjem in računalnikom. Upam, da ste tudi vi kaj pametnega počeli. Zdaj pa je čas, da grem pod odejo ter nadoknadim spanec, ki mi manjka.

Lahko noč vsem! Radi vas imamo.

Vlado!

Poglejte tole, ha ha haaaaaaaaaaa:

Uffff…. to pa je bil res nor večer. Zabava Ladies Night s Casanovo je super uspela! Bravo, fantje, vsaka čast, res ste bili pridni!

Ker smo s skupino imeli v petek naporen dan, sem si danes privoščil malo daljši spanec, konec koncev pa se mi nikamor ni mudilo, tako da se mi je malo daljše poležavanje zelo prileglo. Ja, ni je čez toplo posteljo, ko veš, da ne rabiš tako hitro vstat… Treninga danes nismo imeli, zato je vsak treniral individualno koreografije in obiskal fitnes. Ob 13.00 sem imel kosilo v družinskem krogu, saj je moj brat praznoval 19. rojstni dan. Tako je popoldne hitro minilo in začel sem že razmišljati o današnjem večeru, ki je sledil. Nisem vedel, kaj naj pričakujem od zabave, razmišljal sem, kako bi se bilo najbolje »zorganizirati«, da bi vse potekalo, kot smo si zamislili. No, da ne pozabim, sem si moči in energijo šel popoldne nabirati na Pohorje; sploh nisem vedel, da bo vožnja z gondolo do Bellevua zastonj. Ob 20.30 smo bili Casanove zmenjeni v Glamourju, da smo se pogovorili, kako in kaj… in delo se je lahko pričelo. Zelo smo bili veseli naših poslušalk, ki so nas prišle osebno pogledat. Vsaki od njih smo namenili kakšno fotografijo in pa podpis… kak smo mi fajn, ne… Hehehe. Bilo je prav zabavno. Gužva se je stopnjevala. Morem povedat, da sta se Ervin in Ožbej zelo izkazala, glede na to, da nimata prav veliko izkušenj v strežbi.

Večer se je zavlekel dolgo v noč. Vsi utrujeni smo na koncu padli v posteljo. Jutri pa trening… ja, ja… to bo luštno, me res zanima, koliko energije bo v nas .

Vlado!

PS: Od včeraj pa imamo za vas še eno domačo… a capella, brez glasbene spremljave… Ožbej: “Stari, smo opasni!”

Ja, današnji dan pa je bil res naporen, že čutim, kak bom v posteljo padel…Vstal sem zelo zgodaj, že ob 7.00, kajti s kolektivom iz Glamour-ja smo bili zmenjeni, da gremo v Ljubljano na izobraževanje o kuhanju kave. V Ljubljani nas je sprejel gospod Božo, gospod na mestu, gospod, ki že vsaj 20 let dela s kavo. Poučil nas je o vsem: kako se pravilno kuha, kako je priznana v svetu, v čem so male skrivnosti dobre kave. Na koncu smo se še sami izkazali v pripravljanju. 3-urno izobraževanje je zelo hitro minilo in takrat sva z Davidom spoznala, da sva že zelo pozna. Ni nama preostalo drugega kot da se odpraviva nazaj proti Mariboru, saj smo morali ob 16.00 s skupino biti v Benediktu na generalki za oddajo »5. noč«. Po prihodu v Maribor sva se z Davidom hitro uredila, vzela stvari, ki jih potrebujeva, in že smo drveli z našim Matevžem proti Benediktu. Pa kaj si ti nor, kakšna gužva pa je bila na cesti. V avtu se je prav čutila napetost med nami, kajti vsi smo bili živčni, ker smo zamujali. A se je Matevž zelo izkazal in se spretno prebijal skozi gužvo; vsa čast, Matevž . Na prizorišče smo prišli pravočasno in komaj kasneje spoznali, da se nam je zaman mudilo, kajti generalka je bila na sporedu komaj ob 18.00. Vendar čas je hitro mineval, družili smo se z različnimi glasbenimi gosti, kot so Manca Špik, Saša Lendero, 4Play itd… No, ne smem pozabit naše Helence in Davorja… Haha … Helena Blagne in Davor Borno in pa tudi Sebastianove plesalke. Organizatorji so se zelo lepo potrudili, kajti na razpolago smo imeli tudi hrano in pijačo. Med tem, ko smo čakali na masko, smo se okrepčali, za sladico pa nas je Davidova mama obdarila še z palačinkami z Nutello. Pri sladici je bil med prvimi naš Sebastian, ki obožuje palačinke, tako da smo se ostali že spraševali, če bo ostalo kaj za nas. Sebastian se je palačink razveselil, kot bi otroku dal dudico… Hahahahaha …

Ob 20.00 se je oddaja začela. Naš nastop smo opravili dobro ter dobili pohvale od različnih gostov. Po nastopu smo se še odpravili v diskoteko Samsara, saj so nas povabili na njihov drugi rojstni dan. Spili smo pijačo in se odpravili počasi proti domu, kajti bili smo že fajn utrujeni.

No, zdaj pa je čas za zgoraj napovedano posteljo, joj… kak bom spal, da se bom »drl« zraven, ha ha ha.

Želim vam lepe sanje, lahko noč! Ajo-ajo… ZZZZZZZZZZZZZ.

Vlado!

PS: Ožbej predstavi eno izmed njihovih ta pravih koroških pesmi, medtem ko čakamo na svoj nastop na 5. noči…

Saj ne morem verjet… sonček!!! Končno lep dan. Brez obotavljanja se skobacam s tople postelje, se umijem in oblečem, pripravim zajtrk in že hitim proti Glamour-u, saj me tam že čakata David in Ervin. Spijem kavico, malo poklepetamo in že šibamo proti Lenartu. Ja, danes je bil na sporedu obisk frizerja (joj, pa saj to ni res, še hujši smo ko babe ). Ampak ta obisk je bil malo drugačen, kot pa smo ga vajeni; najmlajšega patrona ni bilo. Ožbej se zaradi šolskih obveznosti, katere so seveda pomembnejše od našega frizerja in zganjanja neumnosti, le-tega ni mogel udeležiti. Za popestritev naše vožnje smo si danes izbrali film Petelinji zajtrk; komentirali smo ga po dolgem in počez… mislim, da ni treba izgubljati besed…

Naš frizer Goran (studio Oranž) nas je kot vedno »porihtal v nulo«, nam povedal par spodbudnih besed ter pohval in že smo hiteli proti Mariboru. V Europarku smo naredili manjši nakup, nahranili svoje želodčke in kot je za ta dan bilo že značilno, oddrveli proti Glamour-ju. Dobili smo se s šefom, da uredimo še zadnje zadeve glede sobotne zabave, na kateri strežemo vsi člani skupine Casanova. Doma me je še čakal individualen trening, da ne pozabim koreografije :-), pa še poslušanje božičnih komadov.

Počasi bo pa treba spat, saj se bo treba jutri zgodaj vstat. Zakaj???

Vam napišem jutri…

Vlado!

PS: Torej… Vas zanima, kako Vlado oponaša like iz filma Petelinji zajtrk? Glejte in se smejte…

Ja, dragi moji, včeraj sem pozabil še napisat, kakšne debate smo imeli okoli tega, zakaj naš Ervin ne bo plesal na maturantskem plesu. Moje mnenje je, da bi moral, saj je maturantski samo enkrat… no, konec koncev pa naj se sam odloči. Zato pa vse oboževalke Ervina pozivam, da naj na naš fanclub pošljejo željo, katera bi želela biti njegova soplesalka na maturantskem plesu in mi bomo eno srečnico nato izžrebali. Hahaha . Ker ima Ervin na razpolago preveč punc (kot David pravi pet), mislim, da je to najbolj pošteno, da mu plesalko izberemo tako. Hahahah. Mislim, da ko bo bral ta dnevnik, bo zelo vesel… Hahahah, ubil me bo, ker sem to napisal .

No, kako sem oz. smo preživeli današnji dan. Danes se ni zgodilo nič kaj pretresljivega. Vstal sem ob 10. uri. Dostikrat se spomnim na Ožbeja in Ervina, ki morata zaradi šolskih obveznosti vstajat zelo zgodaj… joj, to more biti kriza… pa no, saj sam vem, kadar vstajam zjutraj, ko me čaka delo. Zjutraj sem opravil nekaj hišnih opravil, ki so me čakala, kot je pomivanje posode in sesanje. Počutil sem se kot prava hišna gospodinja, ha ha ha. Po opravljenem delu sem prejel telefonski klic svojega strica, ki me je povabil k sebi na kosilu. Jaz sem se seveda povabilu odzval in se okoli 14:00 tudi napotil tja. Popoldne je minilo v prijetnem vzdušju, ki sem ga preživel s svojo družino.

Zvečer sem se lotil poslušanja božičnih komadov, ki jih pripravljamo za naš božično-novoletni program. Morem vam povedat, da bo pestro. Čas pa je, da se odpravim počasi spat, ker mi v ušesu že preveč odmeva Bela snežinka, Na božično noč… itd, itd… Lahko noč vsem!

Vlado!

PS: Pa še posnetek debat ob podpisovanju avtogramkartic o tem, zakaj Ervin noče plesati na maturantskem plesu :