Ciaooooooo! Zadnji dan v letu 2007 se je zame začel dokaj leteče, saj še vedno nisem nakupil vseh daril, ki bi jih moral podariti že za božič. Tako se je moj dan začel s skakanjem iz ene trgovine v drugo in izbiranjem drobnih pozornosti, ki bom jih zavil v rdeč papir in jih postavil pod jelko. Letos sem se za razliko od prejšnjih let odločil za način, ki je meni osebno zelo simpatičen, saj bom vsa nakupljena darila postavil pod jelko in nato si jih vsi, ki me obiščejo enostavno izberejo. Z polnimi rokami vrečk v katerih so bile drobne pozornosti hitim po stopnicah, da jih čimprej odložim, saj sem čutil, da mi vrečka v kateri je bil porcelan polzi iz rok in zgodilo se je to, kar si resnično nisem želel, vrečka  mi je padla, a zlomil sem le en krožnik. Ker sem bil zvečer zmenjen v Ljubljani pri prijateljih sem se moral počasi odpraviti na pot, saj so prijatelji obljubili, da bodo pripravili silvestrsko večerjo. In res, že drug večer, ko sem se domov odpravil popolnoma prenažrt. Še bolj nadležno kot pa to, je pa piskanje telefona, ki mi je kar naprej dostavljalo ene in iste okrožnice, katere meni osebni popolnoma nič ne pomenijo, saj je večina istih in zgodilo se mi je tudi to, da sem dobil sms od npr. Maje podpisan pa je bil recimo Blaž. Ne vem v čem je finta teh sporočil. Ampak dobro, vsaj mobitel ne bo propadel, vsaj decembra ne… Torej, vse je bilo odlično, hrana je bila izvrstna, polnoč smo pričakali s penino v roki, ognjemet, vendar kaj, ko je okoli praznikov vse kar se hrane tiče XXL, jaz pa moram sredi noči še v Maribor. In uspelo mi je… hehehe… zdaj sem doma in vam pišem…

Aja, SREČNO 2008 in moja želja je le ena: sanjajte, sanjajte, sanjajte, sanje postajajo resničnost. Vse moje največje sanje so se mi uresničile v letu 2007, upam da bo 2008 vsaj toliko uspešno kot je bilo lansko.

Nočko

..::David::..

Dobro jutro… Moje jutro se je začelo ob devetih zjutraj, saj sem ob desetih začel z delom. Vseh šest ur mojega dela v Glamourju je minilo zelo hitro, saj sem imel ogromno super strank, s katerimi ti čas kar beži. Celi dan sem komaj čakal na večer, saj sem moral še na dvojno praznovanje rojstnih dni. Prvo praznovanje je imel prijatelj, vendar sem tam praznoval samo kako uro, saj sem bil zmenjen za kosilo, ki se je zaradi mojega zamujanja prestavilo na večerjo, pri svoji najboljši prijateljici Margit. Sicer je imela rojstni dan že skoraj en mesec nazaj, vendar se zaradi prepolnih urnikov obeh nikakor nisva morala uskladiti glede dneva in ure. Tako sva se zmenila za danes, saj sva oba imela prost večer. Vse je bilo odlično, samo večerja je bila preobiiiiiiiiiilna… jooo, preveč sem se najedel, in to vedno znova pri meni vzbuja občutek, da me bo vsak hip razneslo. Preveč sit odhajam počasi spat. Joooooooouuu, jutri pa silvestrovo, upam, da ga boste praznovali čim lepše in nepozabno.

Lahko noč in sladke sanje.

..::David::..

Heeey! Moje jutro se je ponovno začelo z vožnjo proti Sveti Trojici, saj sem prijateljici obljubil, da ji lahko moja sestra posodi Moon Boot-ke (beri: čevlje za gazit po snegu ), saj bo silvestrovala na Rogli, pa nima nič opreme za mrzle zimske dni. Ko sem se vrnil nazaj, smo se s fanti takoj začeli pripravljati na večerni nastop v Krškem na rojstnem dnevu Radia Energy. Že na poti v Krško smo se vsi zavedali, da nas bo lepo prezeblo, glede na to, da nam je v avtu prikazovalo zunanjo temperaturo -5°C, nastop pa je potekal na prostem. Po uri in deset minut vožnje skupina Casanova prispe v Krško. Organizatorji nas tako pospremijo do garderobe, kjer se je začel zabavni večer za vse štiri od nas… saj veste - če gledate naše posnetke - kaj vse posnamemo, če imamo preveč časa, katerega smo tu definitivno imeli, saj smo morali čakati na nastop eno uro in pol. S štosi je ponovno začel Ervin, kar je zadnje čase že kar v navadi, ko izjavi, da se nahajamo v “pudrirnici” , seveda smo to besedo vsi slišali prvič, nato nam pa on razloži, da samo ponavlja učno snov tvorjenk, ki jo trenutno obravnavajo pri slovenščini: puder, pudrati, pudrilnica. Tako je ena ura in pol minila kot sekunda, saj smo ponovno snemali videe, ki jih enostavno morate videti, saj smo snemali oddajo Supergnezda 2008, kjer se je prvič predstavila prva talentka Vladimira, ki je nastopala tudi že na izboru Bodi idiot 2005. Teh posnetkov resnično ne smete spregledati.

Nastop smo opravili super, glede na to, da smo plesali v srajcah na minus pet stopinj, pa tudi oder je bil bolj mali in zelo spolzek. Ampak publika se je odlično odzvala in to nam je vedno potrditev, da smo nastop opravili tako, kot smo si želeli.

Zdaj grem počasi spat, saj jutri delam že ob desetih dopoldan pa vse do štirih.

Nočko

..::David::..

PS: Supergnezda 2008, hihihi…

Danes sem se za razliko od ponavadi, ko imam dopoldneve več ali manj proste, zbudil malo prej in se odpravil na fitnes. Čeprav bi zaradi vsega praznovanja in nažiranja moral hoditi na fitnes malo več, priznam, da sem ga zadnja dva tedna malo zanemarjal. Nikoli si nisem mogel niti predstavljati, kako fajn občutek je, ko se po napornem treningu odpravim proti avtu z mislijo, da sem nekaj naredil zase in za svoje boljše počutje. Po treningu sem se odpravil v Lenart, kjer sem imel še nekaj opravkov. Takoj za tem smo se s fanti odpeljali na nastop v Starše, kjer smo snemali novoletno oddajo za RTV Maribor. Nastop smo odlično opravili. Po dokaj napornem dnevu sem se vrnil domov in naš najmlajši član Ožbej z mano, ker imamo jutri spet nastope se mu ne splača hodit domov v Dravograd, zato prespi kar pri meni. Tako se moj dan končuje v glasnem okolju… saj veste, kako je, če je Ožbej zraven. Pri njemu vsi neuspelo iščemo gumb za izklop ali pa vsaj oni gumb, s katerim bi lahko regulirali njegovo glasnost, hi hi hi.

Tokrat vam za spremembo oba z Ožbejem želiva lahko noč in sladke sanje.

..::David::..

Heelow! Moj današnji dan se je začel malo kasneje kot ponavadi, saj dopoldan nisem imel nič takih obveznosti, ki bi mi prikrajšale moje jutranje poležavanje. Mislim, da o tem, koliko mi to meni pomeni, niti ne rabim posebej razpravljati. Popoldan od 5. ure naprej sem spet deeeelal. Danes sem imel na uvajanju novinko, Natalijo, ki bo od zdaj naprej prav tako delala v Glamour Cafeju. Ja, super se je obnesla. Delala sva pozno v noč in potem še pospravila skladišče, saj sem ji moral pokazati, kako se mora delo končati. Verjamem, da bo Sara, ki dela jutri zjutraj, prav ponosna na naju, saj je ravno ona ena izmed najbolj »pedantnih« delavk v Glamourju, kar je tudi prav, saj smo vsi veseli, če delamo za njo in imamo vedno vse tipi top pospravljeno. Ja, kot vidite, nisem imel preveč raznolikega dela danes, tako da bi težko napisal še kaj več. Ura je pozna, tako da se počasi odpravljam spat.

Lepo spite in lahko noč.

..::David::..

Heeeey! Kot vam je že Ervin povedal, sem vikend +2 dni preživel na smučanju. Joooooooo, bilo je suuuper, ampak vsega lepega je enkrat konec; tako so se tudi moje smučarske počitnice končale in vrnil sem se nazaj v svoj vsakdan. Iz jutranjega poležavanja v pozen dopoldan, ki je na mojem seznamu razvad vedno, kadar imam čas, sem tako »prešaltal« na jutranje prebujanje z budilko, ki me je priganjala v službo. Ob desetih sem začel delati, jaaa, nimamo vsi počitnic, tako kot najverjetneje vi. Eni moramo na delo. Ampak priznam, da mi je celemu spočitemu in polnemu sveže energije prav prijalo, vrniti se nazaj na delo. No, tako sem dan preživel v Glamourju, saj je moj delovnik trajal od desete dopoldan do pete popoldan. No, ker čez vikend nisem nič delal,  delam tudi jutri, od pete popoldan pa vse pozno v noč. Tak da če mate kaj časa preveč, se kar oglasite pri meni na kaki kavi. Večer se je končal s praznovanjem rojstnega dne prijateljice Maje, ki nas spremlja na večini nastopov in me tudi vedno nahrani, ko delam, saj jo večkrat pokličem, če mi lahko kaj prinese iz Mc-a. Hvala Maja, saj vem, da bereš naše dnevnike, pa še enkrat vse najboljše za rojstni dan. Prijetno utrujen se počasi odpravljam v posteljo. Upam, da uživate v počitnicah in izkoristite jih maksimalno. Nočko

..::David::..

PS: Joj, pa še enkrat naš prvi videospot… Tako smo ponosni na njega, da ga kar ne moremo nehat gledat, hehe

Hej!

Danes je božič. Poseben dan v letu. Dan, ko smo običajno vsi doma. Dobil sem ogromno sms sporočil z voščili… toliko, kot še nobeno leto poprej. Med njimi so bila sporočila tudi od mnogih starih prijateljev, s katerimi so se žal vezi precej okrušile. Najbolj se me je dotaknil in mi ostal v spominu sms, ki gre nekako takole…
Čarobnost božiča in novega leta ni le večerja z najljubšimi, ni le kup daril pod jelko, niso le lepe misli in tople želje… Čarobnost je vse to in vse tisto, kar lahko podarimo mi sami in tisto, kar nosimo v globinah naših src!
Hja… žal se res prepogosto dogaja, da v teh dneh mrzlično nakopujemo darila in razmišljamo, s čim bi razveselili prijatelje ali najbližje, pozabljamo pa, da lahko le z nasmehom na obrazu, s toplo besedo in objemom polepšamu komu dan, nenazadnje tudi praznike.

Danes me za spremembo ni zbudil tečen zvok budilke na telefonu, temveč mama, ki je klicala že k kosilu. Spet sem spanec zavlekel do popoldneva. No, pa saj nisem tak len, kot se morda sliši, hehe. Po kosilu sem se lotil urejanja “bombe” v moji sobi, hehe… Ponovno sem pritrdil nazaj k steni par postrov, ki so se že odlepili, posesal kote, pobrisal prah in zložil nekaj knjig in učbenikov, ki so bili po tleh ob mizi, hehe. Ja… Casanove znamo držati v rokah tudi metlo in sesalec, hehe. Proti večeru smo obiskali nekaj sorodnikov, kjer mi je bratranec Gorazd ponovno pel Casanovo. Zdaj že celo zraven nekaj malega pleše… Naslednič moram to posneti, da objavimo, da se boste lahko še vi nasmejali.

Joj, skoraj sem pozabil… Ko sem danes vstal, sem se seveda zapodil proti jelki. Četudi me je mama včeraj prepričevala, da darila letos nebo, ker več ne verjamem v božička (jaz pa sem ji valda vneto govoril, da verjamem ) me je darilo vseeno čakalo. Hehe. No, čeprav je darilo res da iz leta v leto manjše. Hehe. Še dobro, da je zraven kuverta, hehehehehe. Danes se je iz potepanja vrnil tudi naš David, ki bo od ju3 že pridno s5 pisal dnevnik. Komaj čakam, da nam pove, kak je blo na smučanjo in če je kaj plav po telesu od padcev, hehe. No, iz počitnic se vrača kar na delo, saj jutri od desetih do štirih popoldan dela v Glamour Cafeju, tako da ga lahko kaj obiščete.

Želim vam, da čarobnost tega dne podoživljate skozi vso novo leto 2008 oziroma tudi takrat, ko bodo prazniki že minili.

Ervin^^

Hej hej hej! Hehe… Pravijo, da se zgodovina ponavlja in to bo kar držalo, ja… No… vsaj kar se našega Davida tiče, hehe Naš David je namreč, kot je pri njem zeloooo pogosto, zopet odšel lahkih nog naokrog po svetu. Tokrat nekam v Alpe na smučanje (saj ne vem točno, kam, ker je tak zmedeno in na hitro povedal). Spet sem prejel klic, da ima eno prošnjo zame, heheheh. Tokrat sem mu kar skočil v besedo in rekel: “Okej, že vem, za kaj gre… povej mi samo, do kdaj naj pišem dnevnik!” No, saj prav, da se ma fajn…

Danes sem se super naspal in vstal v zares prekrasno zimsko jutro. Ta dan mi je vsako leto zares nekaj posebnega. Tudi danes je bilo tako. Pa fajn je, da je božič bel, kar je pri nas vsako leto, saj nisem iz mesta, temveč iz nekoliko višjih krajev, hehe. Napotil sem se v mesto, da si še malo napasem oči na vseh teh okraskih in lučkah po stavbah. Srečal sem prijateljico Sanjo, ki me je presenetila z božičnim darilom - prstanom, ki sem si ga že dlje časa nameraval umislit med mojimi dodatki, hehe. Po mestu je bla groooozna gneča. Europark je bil povsem “zabasan” z avti, ki so stali celo ob cesti. Kar kmalu me je minilo do prerivanja po trgovinah, tako da sem se odločil krenit proti domu.

Danes sem, iskreno povedano, ves trening koreografij povsem zanemaril. Raje sem samo prepeval vse možne božične pesmi. Z družino smo prav pošteno obložili jelko z okraski in bomboni ter postavili jaslice. Babica je pripravila še boljše kosilo in večerjo kot ponavadi. Po vseh teh dobrotah smo vsi nestrpno čakali na večer, ko so se pri nas zbrali nekateri sorodniki. Skupaj smo odšli po zasneženi cesti z baklami v rokah do cerkve k polnočki, pri kateri smo tudi veliko prepevali. Obisk cerkve za božič mi je bil vedno zelo čaroben in lep dogodek, ki se človeka dotakne nekje tam v srcu, še posebej pa letos, ko z družino preživim izredno malo časa zaradi vseh nastopov in obveznosti. Mislim, da je to praznik za vse ljudi po svetu, ne le za tiste verne, in da ta dan vsi začutimo toplino in ljubezen soljudi oz. naših najbližnjih. No… še posebej pa, če nas pod jelko pričakajo kakšna darila za tiste, ki še verjamemo v božička, hihihi. Jaz še darila nisem dobil, saj je pri nas v navadi, da božiček nastavi darila ponoči, ko še brat Alen in jaz trdno spiva, hehe.

Prežet od prazničnih občutkov in utrujen od vsega blišča današnjega dne se počasi odpravljam spat. Upam, da ste bili pridni in vas pod jelko čaka čiiimvečji paket. No, čeprav je danes bolj od daril važen njihov namen in naši medsebojni odnosi… tak da… radi se mejte in veliko se smejte (tak kot mi Casanoveki) .

Ervin^^

Zaradi poznega prihoda domov (okoli 5 zjutraj) se je moj spanec zavlekel kar do popoldneva. Mislim, da bi še kar trajal, če me ne bi prebudil vonj pečenega krompirčka iz kuhinje…mmmm…

Po naporni noči se je prav prilegla goveja juhica, meso in krompir. Po kosilu sem se zleknil na kavč, nakar mi na pamet pade dobra ideja. Nekje sem imel spravljene karte za kopanje. Z bratom sva se brez obotavljanja odpravila proti Fontani. Bazen, savna, razvajanje… mi zavidate, kaj??? Verjamem! . Pa spet ta ura. Vedno teče prehitro. Žal je bil čas, da zapustiva to razvajanje. Ampak želodček je že začel pet svojo simfonijo, tako da sva odšla še nekaj malega pojest. Ni mi preostalo drugega, kot da se odpravim na vsakotedenski nedeljski sestanek v Glamour-ja. Debate so tekle o vsem možnem, a do potankosti smo se posvetili le dvema; kam nas bo šef peljal za zaključek leta in kdo bo delal za novo leto; ja, le kdo: Vlado. ;-)  Ker imam dobre izkušnje s tem, saj sem delal že lansko leto, sem se tudi letos prostovoljno javil. Moram pa priznat, da mi za šankom ne bo dolgčas, prej nasprotno; nekaj bomo spili, kaj pojedli pa dinamit metali….hahahaha

Nič, grem počasi spat, me čaka jutri spet delo pa zgodnje vstajanje. Lahko noč, sladke sanje!

Vlado.

Rana ura, zlata ura.

Spet na delovnem mestu… Prav fajn je bilo po dolgem času spet stat za šankom. Osemurni delovnik je kar hitro minil, seveda ob dobri kavici in prijetnih gostih. Ko sem se že veselo odpravljal domov na kosilo, me je šef presenetil in me prosil, če lahko pridem zvečer nazaj; napovedali sta se dve večji družbi. Ker danes ni bilo treningov, saj se je naš David odpravil na smučanje (Lepo njemu! David, upamo, da uživaš pa da prideš celi nazaj), sem z veseljem privolil. Popoldne sem preživel z družino, zavil še zadnja darila, pripravil vse potrebno za postavitev smrekice… joj, komaj že čakam ponedeljek. Kot bi mignil, je bila ura devet, tako da se bo potrebno odpravit od doma. Bog ve, kako dolgo se bo danes zavleklo…

…tako vam želim sladke sanje in lahko noč…

Vlado.