Hej! Pa je prvi mesec leta 08 za nami. No ja, še nekaj ur ga je ostalo. To noč sanj ni bilo. No ja…zagotovo so bile, ampak si jih moj spomin verjetno ni uspel vtisnit v spomin. Danes se me je v jutranjih urah spet držala smola. Kot vedno!! Dan se je pričel zopet okoli pete ure zjutraj- torej sredi noči, hehehe. Odpravil sem se v šolo in ura je bila natanko 6.30, ko sem se načrtal pred oglasno tablo, kjer sem z zanimanjem pogledal, če je kakšna suplenca (menjava za odsotne profesorje). Gledam in gledam in ugotovim, da mi danes prvi 2 uri odpadeta, tako da sem bil v šoli prehiter kar za nekaj malega več kot 2 uri. Takrat bi se bil najraje katapultiral nazaj domov v posteljo, hehe. Ampak sem preživel no, kot vedno. Popoldne je bila na vrsti skrb za kondicijo- fitnes. Hehe. Zadnje čase sta nekoliko bolj pridna kar se tega tiče, David in Vlado, ki skoraj vsak dan zahajata tja. Zvečer je David delal in smo se pri njem oglasili še na kratki pijački. Beseda kratko, se je precej zavlekla in raztegnila. Saj včasih smo skooooraj res bolj gobezdavi, kot pa kakšne punce. Noooo…ampak žensk pa vseeno ni mogoče prekašati. Niti mi ne. Hahahaha. Jutri pa petek… Huraaaa…

Nočkaaaa..

Ervin^^

PS: Zadnjič smo bili na bowlingu…

Hejho! Hehe. No pa imam še en dan več, v mozaiku svojih nasmejanih dni! No ja, čeprav se je dan pričel prežet z grozo… Navsezgodaj me je namreč po dolgem času tlačila mora. Sanjal sem, kako s skupino sedimo za mizo v nekem prostoru pri zaprtih a ne zaklenjenih vratah. Nenadoma zaslišimo zvok, kot bi nekdo oplazil kljuko, a nas to ne zmede. Čez nekaj trenutkov se srhljiv zvok ponovi…napetost narašča, vrata se priprejo… Vsi osupli pogledamo proti vratom…takrat pa se nenadoma vrata sunkovito odprejo in skozi njih splazi mož odet v črne barve in usmeri pištolo v nas… No…in to je bil trenutek, ko sem se krčevito spravil v sedeč položaj in mi je srce razbijalo kot da sem na največjem house partyu, hahaha. Ufff…

Ura je bila 5, ko sta se verjetno Vlado in David šele prvič obrnila v postelji, jaz pa sem že bolj ali manj sveže spočit drvel proti mestu, do avtobusa. Ja, vsak dan še ne dobim ključev od avta, svojega jeklenega konjička pa še tudi nisem uspel nabaviti ali pa vsaj izbrati. Čeprav ideje že vseakor SO! O tem kdaj drugič. Hehe. O šoli kaj dosti nebom pisal, saj močno dvomim v to, da koga pretirano zanima kako je zvrščen moj šolski urnik. Najboljša lastnos mojih sred je ta, da končam s poukom že ob 10.30 in imam čas, da se sprehodim skozi trgovine in mesto. Danes sem kar nekaj časa preživel skupaj s prijateljicama Kajo in pa Zalo, ki imata pouk popoldne, tako da se vidimo redkeje, ker se ravno zgrešimo. Bilo je ogromno smeha in besedičenja o vsem, kaj se je komu v preteklih dneh (bolje rečeno tednih) pripetilo. Hehe.

Drugo polovico dneva sem si nekoliko odpočil in proti večeru ponovil nekaj snovi, pa tudi bral eno iz med knjih (ne maram knjig, ampak kar se mora- se mora, hehehe ). Zvečer je bila na obisku botra, ki je prišla pofotkat novega psa in bla vsa navdušena. No, mislim da nebo Pepi, hehehe. Komisija še ni dokončno sklenila glav in dorekla imena s katerim bo pes “krščen”, hahahaha.

Lep preostanek večeraaa… Čauuuuuuuuu…

Ervin^^

PS: Na intervjuju pri Anžeju Dežanu…

Heeeej! Uuuuf kakšen dan je za nami. Zbudil sem se poln energije in dobre volje, saj je popustil glavobol, tako da sem se po dolgem času z veseljem odpravil v šolo. Dopoldne sem torej dan zapravil s sedenjem v šolskih klopeh, je pa zato bilo veliko bolj zanimivo naše popoldne. Po pouku sem zavil do fitnesa, kjer sem pobral Vladota, nato pa še Ožbeja in smo vsi trije odšli k Davidu, kjer smo pobasali vse potrebno za današnji nastop. Med vožnjo smo se dogovarjali, kako bi presenetili naše poslušalke, kaj smo se pa domislili, ste lahko videle, če ste bile danes z nami. Današnje prizorišče je bilo Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru, kjer je bilo vzdušje res super! Dovolj pove že to, da smo morali kar trikrat odpeti in odplesati našo pesem Casanova… Šele potem smo smeli z odra v garderobo, kjer pa so nas že čakale punce. Kot vedno, smo jim podelili nekaj avtogram kartic in fotografij. Spet smo imeli nekaj težav in slalom po cesti, da smo se umaknili vsem punca, ki nas niso spustile domov… Hehehe.Moram vam povedati še to, da zdaj nimam le zlatih ribic, saj sem dobil eno malo kepico… Psa… Bolje rečeno kužeka. Ampak, ker se na pse ne spoznam, nevem kakšne pasme je. Lahko povem samo to, da je lep, majhen, len, ne laja in veliko spi. Hehe. Mislim da bom ta večer razmišljal o tem, kako ga bom poimenoval. Don Juan? Romeo? Eh ne…kar Pepi bo hahahaha…

Nočka in mejte se faaaaaajn…

Ervin^^

Heeeeeeeeeej! Evo, pa sem spet cel teden dežurni Casanova, za obveščanje o mojem življenju! Prvi mesec novega leta se preveša h koncu, prvo šolsko redovalno obdobje je končano, počasi pa smo se že tudi navadili pisati 2008 namesto 07. S skupino smo v mesecu januarju tu in tam imeli nekaj dni namenjenih počitku, zdaj pa smo že v polnem zagonu, saj kot že veste, pripravljamo novo pesem.

Začetek novega tedna ni bil danes prav nič obetaven, saj sem obležal v postelji z močnim glavobolom. Pojedel sem nekaj tablet, popil nekaj skodelic čaja in nekoliko zavit v oddejo poležaval do opoldneva. Nato sem se spravil v navpičen položaj in sedel za zvezke. Danes sem se posvečal geografiji (enemu iz med mojih 2 izbirnih predmetov na letošnji maturi ). Kaj kmalu sem spet zavil k postelji in tam nadaljeval z učenjem, vse dokler me ni tam nekje pri družbeno- geografskih značilnostih Slovenije zmanjkalo v globokem spancu.

Popoldanske ure so minevale kot bi mignil, nekaj minutk pa sem posvetil še individualnemu treningu vseh koreografij in prepevanju, saj imamo ju3 popoldne nastop v enem iz med mariborskih dijaških domov. Baje, da so v njem sama dekleta, tako da nastop že res nestrpno pričakujemo! Juheeeej.

Jooooj saj res- moram se še pohvaliti, da je skupina Casanova pridobila novega mladega voznika, tako da smo zdaj še bolj mobilni, kot smo bili. Še ena nevarnost več na cesti. Hehehe.

No zdaj pa bom smuknil nazaj pod oddejo, da bom ju3 zdrav in poln energije, kot jo iz nastopa v nastop publika od nas pričakuje. Lepe sanjeeee… Čauuuu!

Ervin^^

Današnji dan sem preživel bolj na easy, saj sem imel celi dan prosto. Juuuuhuuuu…

Tako da, nimam o današnjem dnevu res nič kaj dosti za napisati. Zjutraj sem spal do dvanajste. Počasi sem se skobacal iz postelje in se odpravil po nakupih, saj sem se odločil, da bom danes za kosilo skuhal zelenjavo z ananasom in piščancem. Na kosilo so prišli še prijatelji inda pohvalim sam sebe, hrana je bila odlična.

Ko so se obiski poslovili, sem se razkomotil pred televizijo in po desetih minutah tudi zaspal. Najhujše je to, da sem spal vse do deset čez sedem, kljub temu, da bi moral biti ob sedmih v Glamourju na sestanku. No, na hitro se porihtam in odhitim na sestanek. Zdaj sem se vrnil nazaj domov in sedim tu in vam pišem ta dnevnik še zadnjič ta teden. Saj veste od jutri naprej bo z vami Ervin.

Današnjega dne, kot vidite res nisem najbolj izkoristil, sem pa se spočil od celotedenskega napornega urnika, v katerem mi je zmajnkovalo predvsem časa za spanje.

Upam, da se imate lepo in se tipkamo spet čez en mesec.

Dijo

..::David::..

Zbudim se okoli desete ure in že laufam po stanovanju, da naberem skupaj vse, kar rabimo za slikanje, ki se začne ob pol enih v maski. Ker seveda nisem uspel vsega takoj spakirat, poleg tega pa moram še po škatle v obliki srčkov in po vrtnice, sta v masko šla ob pol enih le Ožbej in Vlado, midva z Ervinom pa sva hitela od trgovine do trgovine in iskala te srčke. Potem, ko sva vse našla sva tudi midva odšla v masko, nato pa v studio na fotografiranje. Danes sem ugotovil, da nam je stayling, ki smo ga včeraj kupili, odlično funkcioniral. Slikanje v belih spodnjicah in srajcah je pa bilo zabavno, saj smo se tri ure zajebavali čisto po naše. Še dobro, da je morala biti slika bolj zajebantska, ker bi se zelo težko zbrali da se nebi smejali. No, pa to boste tako ali tako videli na posnetku, ki bo v kratkem dodan. Tako smo cel popoldan , ki se je zavlekel že v noč preživeli v studiu. Po fotografiranju pa sem šel delat. No, moja noč se ni hitro zaključila, saj sem delal do petih zjutraj.

Hmmm… Postelja. Utrujen. Spanje. Spanje. Spanje…

Lahko noč!

..::David::..

Dobro jutro! Ja, moj dan se začne spet zgodaj, za moje pojme malo prezgodaj, saj sem moral že ob sedmih bit na delu. No ja, danes sem delal samo do enih, saj imamo s fanti ob dveh frizerja. Goran je poskrbel za naše frizure tako kot vedno, odlično. Predvsem Ožbej je imel prej že tako dolge lase, da je izgledal kot en izmed Beatlov. Hehehe… No, potem, ko nas je Goran vse lepo porihtal smo se odpravili v Europark, kjer smo morali nabrati staylinge za jutrišnje fotografiranje. Ker sem že pripbližno vedel, kako mora kateri izgledati smo morali toliko bolj iskati, da smo našli prav to, kar sem si zamislil. Iskanje je potekalo kar celi popoldan, saj smo na koncu iskali samo še spodnjice, katere so predvsem Vladotu delale velike preglavice. Zakaj smo iskali spodnjice? Zato, ker moramo narediti slikanje za poster, ki bo objavljen v Smrklji, in fotografiranje poteka samo v spodnjicah… in v majicah…. Ja, slika mora izžarevat romantičnost. Resnično upam, da nam bo uspelo. No, zakaj so Vladotu delale preglavice spodnjice. Zato, ker je moral obleči navadne spodnjice, za razliko od nas treh, ki smo imeli boksarice. Hehehe…

Večer smo zaključili na parketu, saj smo šli bowlat.

Utrujen se odpravlajm spat…

Nočko

..::David::..

Heey!

Jooooo, spet moja budilka zvoni prezgodaj, saj sem moral nujno na sodišče, kjer se obravnava ena, že dokaj stara zadeva. Hehehe, ne bojte se, nikomur nisem nič naredil. Priznam, da se mi je v tisti sobi, kjer je obravnava potekala pošteno spalo, tako zelo, da sem vmes celo zaspal in se zbudil komaj takrat, ko mi je glava že padla na ramena. Hehehe Čas ob takih dogodkih prav nikamor ne hiti, nasprotno, za trenutek se mi je zazdelo, da se sploh ne premakne, saj se je vse tisto govorjenje vleklo in vleklo v nedogled. Dolgčas. No, po tem dolgočasnem preživljanju časa sem šel na kosilo z mojo mamo, ki je še vedno malo žalostna zaradi moje psičke. Popoldan sem preživel odlično, saj smo z ostalimi tremi člani iskali novi stayling za sobotno fotografiranje za revijo smrklja. Tako smo cel popoldan preživeli kar v Europarku. Po nakupovanju so ostali trije šli še na bovling, jaz pa sem šel kar domov, ker sem utrujen, poleg tega pa jutri zjutraj delam in spanec bom nujno potreboval.

Jaaaa, odhajam v posteljo… Že spim. Nočko .

.::David::..

Heeellooo!

Moj dan danes se je ponovno začel prezgodaj zame, saj sem se moral vstati že ob šesti uri zjutraj, saj sem moral na mojo bivšo šolo iti še nekaj uredit. Joooo, vse to zbujanje zjutraj mi je tako naporno… uuf. No, glavno, da je za mano. Preostanek dopoldneva sem nato preživel kar doma, saj sem imel na računalniku še kar nekaj dela. Popoldan sem preživel na fitnesu, ja, to je zdaj po tem mučnem decembru in januarju, ko večina mojih prijateljev praznuje razne rojstne dni, nujno potrebno, poleg tega pa delam to predvsem za lastno zadovoljstvo. Cel čas na fitnesu sem razmišljal o tem, da se končno spet vidimo z ostalimi člani skupine, saj smo zvečer imeli intervju v živo na TV Celje. Tako sem jih ponovno enega za drugim »natovoril« v avto, vedno najprej poberem Vladota, ki je meni najbližje doma, nato Ervina, ki čaka v Slovenski Bistrici in nato še Ožbeja, ki vsakič obupano čaka, da končno pridemo po njega v Žalcu. Tako smo se torej odpeljali v Celje. Glede na to, da se zdaj že skoraj 3 dni nismo videli, smo si spet imeli ogromno za povedati, pa tudi naše stalne zafrkancije so našle svoj prostor v času pred intervjujem. Po intervjuju, ki se je končal ob devetih zvečer, pa sem se odpravil delat, čeprav, bi naj delal samo dve uri, saj je Glamour odprt do 23.00, se je moje delo zavleklo vse do druge ure zjutraj, saj se je ena družba zasidrala tik preden smo zapirali. No, zdaj, pošteno utrujen vam pišem ta dnevnik in upam, da ste fajn. Jaz grem počasi spat.

..::David::..

Ja, torej so včeraj imeli prav, glede včerajšnjega najbolj depresivnega dne v letu, saj se je današnji dan začel popolnoma drugače. Prebudili so me močni sončni žarki, ki so skozi sence dreves, kukali skozi moje okno. Vstal sem se, se odpravil v kopalnico in odločil, da bom se malo razvajal, zato sem se odpravil na kopanje in savno v eno od mariborskih term. Jaaaa, to je bilo več kot odlično, zato se mi kar ni dalo premakniti iz vroče savne ven, na mraz, čeprav je sonce vedno bolj mežikalo v vsem svojem sijaju tudi popoldan. Čudovit dan pa kot strela iz jasnega zasenči idilo, ko me moja mama kliče, da mi je nekdo povozil mojo psičko Elleo. Grozna novica me je pretresla, saj sem imel psičko tako rad, kot , da bi imel svojega otroka. Vsaj pomirilo me je dejstvo, da je umrla takoj, kar pomeni, da ni trpela v bolečinah. Popoldan sem bil zmenjen še za kosilo z mojo prijateljico.

Ker sem se malo preveč najedel, in bil popolnoma spočit sem se brez težav takoj po kosilu odpravil še na fitnes, nato pa večer preživel v krogu prijateljev, kjer je glavna tema pogovorov bila moja psička Ellea.

Nočko

..::David::..