Rana ura, zlata ura…ko slišim ta stavek se vedno spomnim  na risanko iz mladosti, ko sem še bil mali pubec pa sem se s kačo igral v peskovniku…hahaha:-) Šalim se malo:-).Samo res, tako se je začela risanka Jajo in Pajo…hahaha. To so bile risanke moje mladosti…no, vi ki ste malo mlajši se je verjetno ne spomnite. V tej risanki pa je nastopal še mesar Vratovinc…hahaha, zanimivo ime. Ja to so bile risanke, pa še ob nedeljah Živ Žav:-) Se spomniš Seba:-)?

Moj dan se je danes začel že zgodaj ob 6. uri ( zato ravno rana ura, zlata ura ), ko sem se moral skobacati iz postelje in se odpravit na delo. Že zjutraj sem spet začutil bolečino, ki me mantra že 3. dni, saj mi raste modrostni zob. No, saj veste kaj pravijo, tistim, ki zrastejo so baje pametni:-) Čas na delu, mi je kljub bolečini mineval kar hitro. Sam pa sem tudi poskrbel, da sem ublažil to bolečino, saj sem “tresno” 2. tableti Nalgesina. Po službi sem se odpravil v mesto, kjer sem v miru spil še eno kavico, kajti ob 17.00 smo se fantje že dobili na fitnesu. Morem vam povedat, da pridno treniramo, saj se naš nastop na Pesmi poletja, že neizmerno hitro približuje…ja 10.7. bo hitro tu. Zato v fitnesu nabiramo novo kondicijo za prihajajoče nastope, ki nas še čakajo, teh pa je kar nekaj.

Po fitnesu sem zmantran počasi odšel proti domu, saj sem bil od vseh naporov, ki sem jih prastal  v fitnesu že malo lačen.

Zdaj pa je čas, da se odpravim nazaj za knjige, saj me jutri čaka nov izpit na faksu, tako da mi držite pesti…javim jutri kak mi je šel:-) Lepe sanje vam želim*

 Vlado*

 PS: Poglejte še si nastope našega Ervina na festivalu Lent 2008 v sklopu produkcije III. gimnazije Maribor z naslovom “Ne čakaj na maj”, smo ponosni nanj:

“Kjer se nasmeh konča”:

 ”Pegasto dekle”:

“Poletna noč”:

Haay!

Še zadnjič danes z vami. Potem se zopet beremo čez 4 tedne. Torej danes, sem bil v Trbonjah. Bilo je kar zanimivo. Določeni muzikanti  so me še nehecali, da sem šel na oder in s prijatelji zaigral eno na odru, he he Je bilo kar zabavno.
Najbolj uživam ko sem v družbi dobrih prijateljev, ki te iz slabe volje, spremenijo v dobro stanje.

Oooo nekaj sem se pa spomnil… Včeraj pred tem, ko sem odšel v Trbonje, sem bil tako priden, da še zdaj ne morem verjet. Včerajšnjo kosilo sem naredil ravno jaz, no, malo je pa seveda bilo tudi pomoči, ati. On je kuhal juhico, jaz sem pa zunaj pekel malo mesa in pomfrija. In sem dobil zelo velike pohvale. Sem jaz nek kuhar, haha

Veliko krat sem omenil, da najbolj uživam zvečer, kadar lepo sije lunca in v poletnem času še tako prijetno toplo… ni nič boljšega kot pa en sprehod po ulici. Tudi danes zvečer sem se malo potepal in to s sestrično Moniko. Veliko sva si povedala, saj sva v petek zvečer bila skupaj, ko smo praznovali obletnico valete. Bila je moja sošolka. Domov sem prišel približno ob kakšnih pol 1. In potem hitro pod tuš.

Zdaj pa spat oziroma pod odejo. Naslednji teden bo zopet z vami Vlado, upam da bo napisal kaj glede piknika, ki ga je preživel z družinskimi prijatelji. Lahko noč in čaw

Ožbej*

Še en dan za nami! Te počitnice pa mislim, da bodo ene najboljših. Ker že daj s kolegi tak uživamo, da joj Včeraj sem se imel tako fajn, danes tudi, bomo videli kako bo ju3, ker gremo z godbo igrat v Trbonje.

Torej danes je bilo tudi super? jaaaa S prijatelji smo malo žurali na vse možne načine. Najprej smo bili na otvoritvi nove diskoteke v Šentjanžu pri Dravogradu. Bil sem tudi na praznovanju ene od kolegic, ki je dosegla že 18 let. Komaj čakam, da bom toliko star tudi jaz, saj potem bom voziiil avtooo…wiiii Tako, da če me boste videli kje na cesti, kar prst ven.

Danes se s fanti nismo videli, ker je naš Vlado bil odsoten. Doma so imeli družinski piknik, saj se z njimi izredno malo kdaj vidi, ker imamo s skupino trenutno zelo naporno. A verjamem, da se je tudi on imel super, saj ljubi hrani, ki je peče na žaru itd.

Jaz morem it ajat, ker ju3 morem hitro vstat, kot sem že rekel, gremo z godbo v Trbonje, Igrali pa bomo na spomin nekega dirigenta.  he he Lahko noč

Ožbej*

Naši naravi pa res nekaj ni jasno! Nekaj časa tako vroče, da ne veš kam bi se postavil in iščeš senco na vse možne načine, potem pa kar na enkrat vlije kot iz škafa. Tako je bilo tudi danes. Ko se s fanti dobimo v Mariboru, pri našemu Davidu, najprej opravimo trening petja, zatem še v plesno dvorano, kjer imamo trening plesa. Zunaj je bilo tako vroče, da tako ali tako nismo imeli moči za ples. Saj vendar veste kako je, če je nenormalno vroče, bi samo lenarili, sedeli za televizorjem z lučko v roki ali kakšnim čipsom, itd. Ko se bi močno najedli pa mislimo samo še na spanje. A pri nas tega ni. Ker je nastopov ogromno, se še vedno mučimo v plesni šoli Sebastian, da izpilimo vse korake. Po 2 urah plesa, odidemo iz dvorane, ko kar na enkrat zabliska in dež. A nastop v Ptuju ni odpadel. Upam, da smo se kje videli.
Našega Davida so že neke punce prijemale za ramo, pa prosile za avtogram pa mislim, da so ga nekaj spraševale.

Glasbenikov je bilo veliko. Med njimi tudi naši skupinski prijatelji 4play. Kar na enkrat se izza ovinka prikažeta Denis in Mark iz bivše skupine Game Over. Ta dva sta ista kot pa naš Vlado in Ervin, zajebanta. Še zdaj se čudim, kje določeni ljudje dobijo toliko šal, … Zgleda, da je to že v genih.

Tudi jaz nenehno rad govorim šale, vice, še posebej o Janezu, saj veste kako deluje njegova domišljija. Na primer:
“Če možgani nehajo delati, a človek potem umre?” vpraša Janezek učiteljico.
“Saj si še živ, a ne?” naglo odgovori učiteljica. he he

Od Ptuja smo odšli nekoliko prej, saj se mi je zelo mudilo nazaj domov, ker smo s bivšimi sošolci ( iz osnovne šole ) praznovali obletnico valete. Bili smo na vikendu moje sestrične, kjer smo tudi prespali. Zato pa za tiste, ki so bili malo alkoholno nabiti ni bilo problema, ker je do postelje imel le nekaj korakov, če že slučajno njegove telo ni vzdržalo.

No, mislim, da je čas, da grem pod odejo. Lahko noč

Ožbej*

PS: Še utrinki, ki smo jih posneli v ponedeljek na otvoritvi hiše Rebeke Dremelj… ;-)  In še nekaj posnetih utrinkov iz preteklih tednov smo našli, ki jih še nismo objavili, tako da se lahko veselite prihodnje dni…

Kako čas hitro mineva! Jutri je že kar petek. In o čem naj danes poročam ? Vse je po starem, he he Ker danes lahko še doma počivam sem seveda izkoristil.

Da nismo samo poležavali, sem poklical eno od mojih zelo dobrih prijateljic, to je sestrična Monika. Vedno mi stoji ob strani, vse ji lahko zaupam,…. Temu pa lahko rečem dobra prijateljica. Kar se tiče prijateljstva imam res ogromno srečo. Koliko ljudi nima vsaj eno osebo, ki bi ji lahko zaupal. Ok, bom raje nehal nakladat.

Torej, jutri je že petek… ja, ko zopet odhajam v Maribor na treninge in to ni vse. Jutri s skupino nastopamo v Ptuju in upam, da se kje vidimo. Če ste brali dnevnike ste lahko opazili, da se na določenih krajih nismo mogli videti zaradi dežja. Bomo se pa že kje drugje a ne? Evo, jutri !

Nekaj pa še morem napisat, če sem včeraj obljubil da bom. Vsi poznate našega Casanovo Davida ( osvajalca ženskih src ) ? Pred 14 dnevi je pisal dnevnike ravno on in se je res izkazal. Tako dolge še nikoli ni napisal, saj veste, ko je bilo napisano 4, 5 vrstic besedila. Ampak zdaj ga je pa bilo res treba pohvaliti. Ampak to ni vse… naš David zdaj redno obiskuje fitnes in njegovo telo res vedno boljše zgleda. Zato pa mu z Ervinom vsakič ko se vidimo rečeva: ˝ David zdaj si pa res že drugi Beckham. ˝ Potem pa dava še piko na i. Naš David se vedno lepo obleče, pa tudi če bi se šlo na njivo ali kamorkoli. Tudi, ko gremo na solo petje, obleče srajčko (ampak takšno, da izžareva…), potem lepe črne hlače, usnjene čevlje,… res urejen fant. In kadar mu izrečeš pohvalo, mu že res od sile (mi na koroškem rečemu) rit ploska. he he

Gremo počasi v posteljo, se vidimo v Ptuju Lahko noč

Ožbej*

Lep sončni pozdrav !

Kot vidimo so pred nami vedno bolj toplejši, sončni dnevi in ni nič boljšega oditi nekam v kakšen kraj, kjer je bazen oziroma morje. Mislim, da si bom jutri vzel čas in se odšel kopat v Ravne na Koroškem, kjer je zdaj vsaki dan odprt zunanji bazen waaa kako se bom metal v mrzlo vodo in užival. he he

Današnji dnevnik bo nekoliko krajši, ker dan je potekal bolj kot ne v moji sobi, kjer sem spal skoraj celi dan. Takšni dnevi so mi zares všeč, ko doma lahko počivam in večino časa spim.

Ker je danes praznik ( dan državnosti ) sem se tudi posvetil družini. Vsi skupaj, tudi babica in deda, stric in tako dalje smo skupaj kosili. Bilo je kar fajn… malo smo poklepetali, spili kakšen kozarček vina itd.

Kolikor mi je ostalo časa, zaradi spanja in posvečanja celotni družini, se je Ožbej lotil pospravljanja svoje sobe, he he Zdaj je bila pa že potrebna čiščenja, saj tako obupne sobe  še nisem imel Veliko krat me je mamca že okregala, da si naj počistim, ker je grozljiva in vsak ki bo stopil vanjo ga bo kap.

Z skupino imamo še veliko nastopov pred nami in preden pridemo na treninge, ima Sebastian rad, da so koraki, ( še posebej plesni ) že izpiljeni in ni ničesar treba delati od začetka in vzamemo lahko že kakšne nove korake. Torej sem se v sobi postavil pred ravnokar očiščeno ogledalo haha in počasi ponavljal korake. Ker na nastopih ob spremljavi kitar pojemo ( to imenujemo ˝ baladni del nastopa ˝ ) sem na kitaro zvadil vse te pesmi od začetka do konca, tako da danes sem bil kar priden, bi lahko rekel…

Nič upam, da se bo jutri zgodilo kaj bolj zanimivega in vam poročam… lahko noč

Ožbej*

Hej, hoj !

Današnji dan se je začel že zgodaj zjutraj, kot sem že včeraj omenil, da odidem po spričevalo. Po dolgem času sem videl tudi vse svoje sošolce in sošolke, saj nazadnje sem smo bili skupaj 4. junija. Takrat smo končali s poukom, a začeli s prakso.

Razredničarka je omenila še nekaj podatkov za naslednje leto in za konec tega tedna. Te stvari je ˝ dolgovezila že v tri dni ˝ , saj veste, da smo nestrpno čakali spričevala, ki smo si jih resnično zaslužili.

Kot veste so torki pri skupini delovni. Ampak sem vse izničil jaz. Zjutraj torej po spričevalo, a zvečer sem pa odšel na nastop s pevskim zborom MISMOMI ( prebere se narazen: mi smo mi ), ki ga vodi prof. Almira Rogina. V prihodnjih letih nas čaka kar veliko dela, kot pri skupini… saj smo že omenili na raznih televizijah, radijih ali sploh bo čas za morje. Bomo videli.
Še posebej bo treba gledati na naše ostale tri fante, ki se bodo čez poletje učili. David in Ervin zaradi mature, naš Vlado se je pa odločil, da bo dokončal višjo šolo. Narediti še mora 3 izpite v tem letu, enega je že končal (italijanščino, ki jo je opravil s prav dobro oceno ), enega bo naslednje leto. V času septembra se bom pa vsem še pridružil, saj odhajam že v 3 letniiiiik, jupiiii Letos se bom moral veliko bolj potruditi, saj gre veliko bolj za res. 3 in 4. letnik se že upoštevata za maturo. Ja, ja čaka me delo, he he

Zvečer smo se s starši odločili, da gremo na pico, ker sem uspešno opravil 2 letnik srednje šole. In mislite, da je bilo to vse?? Na mizi sem imel telefon, ki naenkrat zazvoni. Na ekranu se izpiše ime prijatelja, ki me je povabil na zabavo. Bil sem v Pamečah, kjer so v šotoru igrali narodno- zabavni ansambel Igor in Zlati zvoki in seveda tam nisem mogel manjkati. Srečal sem še nekaj sošolk in seveda, jaz kot džentlmen, vsaki postregel eno pijačo in povabil na ples. Doma se bil okoli 2 ure zjutraj. Ostal nisem ne predolgo in ne prekratko. Ampak sem se kljub vsemu imel odlično. Ni boljšega kot pa žurat s kolegi ob narodno-zabavni glasbi

Se beremo ju3 in lahko noč… casanove vas imamo radi :-*

Ožbej*

Evo mene Ponovno sem jaz tisti, ki vas bo obdarjal z novicami. Seveda s tistimi kaj se nam je oziroma kaj se nam bo dogodilo. Danes smo s fanti že bili skupaj, nekje v bližini Ljubljane. In kje smo bili? Pri eni zelo simpatični, plemeniti missici Slovenije, Rebeki Dremelj. Kako smo jo občudovali, še posebej njen tatu na prsih, he he Kajne fanti??

Nekaj tednov nazaj, ko sem pisal dnevnike, sem omenil, da se odpravljam v Republiko Slovaško. Da, res je. Ravno danes ob okoli 12 ure zjutraj sem prispel Slovenijo, približno ob 2 pa domov v svoj kraj, ki je precej znan po svoji zgodovini, to je Otiški Vrh. Velikokrat se je naš David delal norca iz mojega kraja: Glej kje živiš, v nekem Otiškem Vrhu, to je bogu za hrbtom. A zdaj ko se je končno začel učiti za maturo je ugotovil, da je ta kraj izredno pomemben, saj drugače ne bi bilo meje med Avstrijo in Slovenijo … joooj, pa tako bister ko je naš deček, pa ne ve nič o svoji deželi. 
Prvič v življenju je bil ponedeljek za nekaj vreden oziroma pomemben, saj sem lahko končno po teh napornih, res zelo napornih tednih spal do 1 ure popoldan. Lahko bi še dlje, če le ta Rebekica nebi naredila otvoritve za svojo novo hišo. Ampak, moramo pa priznati, da je hiša reees vrhunska. Naprej ko vstopiš, zagledaš črno-beli fotelj in nato se zazreš v strop, kjer zagledaš eno ogromno luč, narejeno iz svarovskih. Jaz kot zelo radoveden, vprašam lastnico hiše, koliko je ta luč vredna … Po ogledu, se odpravimo na prosto, kjer smo se pogovarjali z raznimi glasbeniki, ki so bili poleg nas povabljeni, seveda pa ni manjkala živa glasba. S petjem ob spremljavi kitare nas je popestril kar Rebekin sosed Mislim, da ji ne bo nikoli dolgčas, če bo kdaj prišel k njej in ji kakšno zaigral. Kako pa on seka po kitari… adijo… svaka mu čast Na odru smo se prikazali tudi mi, saj so nas tako dolgo prepričevali, dokler nismo stopili za mikrofone, jaz za kitaro in smo vsi skupaj eno zapeli. Ko odpojemo, v zraku zagledamo letala, ki so vse skupaj še bolj popestrili. Praznovanje je bilo je zelo fajn. Okoli 9 ure smo s fanti odšli domov in smeh, kot vedno ni manjkal.

Zdaj, ko sem končno doma, pa raje odidem spat, saj ju3 grem po spričevalo. Lahko noč

Ožbej*

Heej!

Evo, Ervin zopet končuje z dnevnikovanjem, ali kakorkoli bi to lahko poimenovali. Davida žal ni bilo moč prekašati. Pa kdaj drugič. Hehe.

Zjutraj sem se spet postavil v vlogo resnega zborovodje in vodil zbor pri maši, med katero bi bil najraje kar zaspal. Sledilo je skoraj tradicionalno babičino nedeljsko kosilo. Njam. Vedno se ga nabašem do amena, tak da sem se za natančno 27 minutk vrgel v posteljo in malo zadremal, kot kak star len maček. Sledil je trening v Mariboru, najprej fitnes. Če slišite kdaj po mestu kakšen grozen ropot, sem to ziher jaz. Že nekaj dni mi namreč spredaj pri avtu nekaj res res grozno ropota. :lol: Baje da so zavore… Nič kaj preveč obetavno. Sem se že dogovoril za servis. Naš David je zbolel in obležal doma z vročino. Verjetno se je nalezel od mene. Po novem me je začel dajati še kašelj. :-S “Ko ima hudič mlade, jih ma dosti …” Tudi Ožbeja danes ni bilo, saj se naš lomilec (src ) potepa nekje po Slovaškem z nekim zborom. Ostali (Vlado, Sebastian in jaz) smo si pumpali mišice v fitnesu. Tokrat smo začeli vseskupaj bolj resno, v novem fitnesu, kjer imajo res super naprave. No, to seveda ni dovolj, tako da imamo po novem tudi novega telesnega trenerja, ki nas priganja k treniranju in nas usmerja kako in kaj. In to še ni vse… Imamo tudi eno zelo simpatično trenerko, ki pa žal nič kaj ne popušča. Prav pošteno smo se nagarali in preznojili, ampak zelo zadovolnji zapustili fitnes. Počutil sem se tako, da bi lahko kar gore premikal. No ja… V bistvu sem bil cel totalno zdelan. Že jutri nas čaka naslednja seansa resnega dela v fitnesu. Se že prav veselim, saj se ga bo udeležil tudi naš silak Ožbej. :-P  Ju3 se bomo udeležili tudi zabave ob vselitvi Rebeke Dremelj v njeno novo hiško. Spet se bo jedlo in pilo, ne Vlado? Haha. Nič, zdaj pa skočim zopet na mojo ljubico… Posteljaaaaaaa…

Ekola, to je to. Uživajte na maksimalno, vrh vsega se večini začenjajo brezskrbne počitnice in ležerni dnevi. Spremljajte še nas naprej in pridno pošiljajte smse, ko se bomo predstavili na Pesmi poletja, pa tut na kakšni radijski postaji si čimvečkrat zaželite singel Robot.

Čauuu… :**

Ervin^^

Dober večer!

Juheeeej… Pa smo le dočakali en prost dan, da smo se lahko naspali. Sicer se imal vedno zelo fajn na treningih in v družbi ostalih treh Casanov, ampak včasih prav paše en prost dan, da se lahko malo zrelaksiraš in si bolj na freeee…
Tipično zame, se je dan začel kar s kosilom, hehe. Danes sem veliko časa preživel v kuhinji, saj se mi je zaluštalo nekaj sladkega. Pobrskah sem po predalih in opazil da mam vse potrebo za tiramisu. No, tako sem lepo packal sem ter tja in kar hitro je nastala slaščica. Da bi se čimprej ohladila, sem jo dal kar v zmrzovalnik in odšel v svojo sobo malo pogledat kaj se dogaja na msn-ju. Valda sem dovolj smotan, da sem enostavno pozabil na tiramisu in je pač nekoliko zamrznil… Iz enega ekstrema torej v drugega. Moral sem počakati, da se je malo odtalil. Mislim, da mi je kar uspel, tak da sem ga ponudil še ostalim članom družine. Brat Alen je bil navdušen (upam, da se ni samo pretvarjal ). Proti večeru me je med lenarjenjem zmotil klic iz radia Sora. Prijazna moderatorka je z mano opravila kratek intervju v živo. Uvrstiloi so nas tudi na njihovo lestvico, tako da lahko pridno glasujete za naš singel Robot ( http://www.radio-sora.si/index.php?a=desetnica ), pravtako pa si lahko našo pesem zaželite preko glasbenih želja.

Želim vam lep sobotni večer!

Čauu…

Ervin^^