Heeeey!!!

Danes je za nas Casanove čisto poseben dan, saj praznujemo prvi rojstni dan. Ja, tako je, danes je točno eno leto, odkar smo se premierno predstavili v oddaji Spet doma na TVSLO1. Juuuhhhhhuuuuuu… Še vedno se spomnim, kako smo nervozni čakali za odrom, kako smo se bali pirotehnike, da je ne bo kdo po nesreči podrl, kako zelo smo si želeli, da bi bilo vse tako, kot je bilo na vseh treningih pred nastopom, kjer smo resnično garali… In uspelo nam je… Danes mi 0ostaja naš premierni nastop v spominu kot sanje… Bilo je res nepozabno in gora sms-ov na mobijih nam je bila še v dodatno pohvalo….

Verjamem, da bomo ustvarjali še dolgo, saj ustvarjamo z ljubeznijo in ustvarjamo za vas…

Naj se ob tej priložnosti v imenu vseh štirih v prvi vrsti zahvalim očetu skupine Casanova, SEBASTIANU, brez katerega mi ne bi obstajali. Brez njega ne bi bilo nas, ne naših pesmi, naših besedil, koreografij, nastopov, posnetkov na you tube in verjamem, da če tudi bi hotel vse napisati, za kar je zaslužen naš Seba, bi mi zmanjkalo tega okvirja. :-) 

SEBA, ISKRENA HVALA v imenu vseh štirih! :-)  

Naj se zahvalim tudi vam, ki nas poslušate, obiskujete našo spletno stran, berete dnevnike in nas imate preprosto radi. Za vas se trudimo in ste naša največja motivacija. Hvala tudi vsem, ki nas nimate tako zelo radi, zaradi vas smo vedno boljši…

Iskrena hvala vsem.

Radi Vas imamo!!!! :-*  :-* :-* :-*

Nočko****

..::David::..

Heeey!

Evo, mesec je naokoli in spet sem na vrsti jaz, da vas sproti obveščam o nas… No, kaj smo počeli oz. počnemo v zadnjem mesecu pa boste lahko prebrali v naslednjih stavkih…

Medtem, ko se Vlado potepa po mojem najljubšem mestu Barceloni, Ervin praznuje rojstni dan, Ožbej pa pridno obiskuje šolo, se jaz vsako jutro zbujam ob šestih, saj sem začel z rednim delom na podjetju mojega očeta. Tako se vsak dan ob pol osmih zjutraj naslikam v pisarni, kjer najprej spijem kavo in istočasno prebrskam maile in pregledam najnovejše novice. V nadaljevanju dneva, pa opravljam vsa pisarniška dela, ki so vezana na upravo podjetja. Ja in ugotovil sem, da mi je vse to zeeelo fajn in v delu resnično uživam… Prejšnji teden sem bil na poslovnem potovanju v Švici in Nemčiji, kjer sem bil deležen najdaljšega sestanka v svojem življenju, saj je trajal kar 13 ur… :-/ Toliko o mojem delu.

 Verjamem, da že tudi vi, tako kot mi nestrpno čakate našo tretjo pesem… Kot ste najvrjetneje opazili lahko del pesmi, že slišite na naši spletni strani, kjer so objavljene novice… Mi se pa obenem pripravljamo tudi na snemanje videospota. V glavnem, dela imamo dovolj…

Vesel sem, da so za nami volitve, saj se bo zdaj na TV lahko gledalo še kaj drugega kot pa politike, kako preprečujejo nas volilce, zakaj voliti njih in zakaj so oni najboljši… Proti koncu mi je vse skupaj že šlo pošteno na živce. Verjamem pa, da se tako kot jaz tudi vi niste najbolj zmenili za vso politično dogajanje, sploh če ste mladoletni.

Tako kot je pisal že Ervin, naj vas spomnim, da lako na strani www.smrklja.si, levo spodaj glasujete za izvajalca, ki ga želite videti na smrkljinem koncertu. No, upam da smo to tudi mi :-)

No, jaz grem počasi spat, saj se moram zjutraj zgodaj vstati…

Uživajte in se imejte maksimalno radi. :-)

Nočko****

..::David::..

Hej, hej!

Najprej hvala vsem, ki ste mi na fan club poslali voščila. Trenutno še praznujem v krogu domačih, ampak sem skočil za nekaj minutk na računalnik, da natipkam blog. Že ob polnoči sem prejel prve sms-e . Nekaj jih je bilo zares posrečenih, pa tudi ganljivih. Ko sem se zbudil, pa sem seveda imel že zabasan pomnilnik na mobiju, hehe. Že dopoldne je prišla na obisk botrca in pomagala pri pripravi kosila. Kosilo je bilo že kar ob pol 12ih in seveda še boljše kot običajno. Najedli smo se do onemoglosti, tak da smo sladico pustili nekaj časa pri miru, da se je trebuh malo spočil. Potem smo ves dan s sorodniki presedeli za mizo in se seveda basali z narezki, sladkarijami, torto in z vsem, kar sodi zraven. Hehe. :lol:  Hvala bogu, da je to le enkrat v letu, sicer bi se lahko hitro pridružil kakšnim “sumo” borcem. Po drugi strani pa nisem nič kaj pretirano vesel, da sem spet leto dni starejši. Nekako mi je bilo najboljše, ko sem imel 17 let in zdaj, ko jih je bilo 18. Joj, čez leto dni pa sploh nebom več najstnik. Hitro hitro čas beži ja. Prijateljica me je opomnila, da sem z današnjim dnem tudi nehal rasti, haha. Grrrr… Nisem najbolj zadovoljen z mojo telesno višino, haha, nebi se branil nekaj dodatnih centimetrov, ampak kaj mormo. Glavno da smo zdravi & da ni vojne. Hehe. Tudi Bucko je danes imel praznik, saj je dobil nešteto kosti in ostankov hrane, tako da mislim, da se je še bolj odebelil.
Spomnim se mojega lanskega rojstnega dne, ko sem ga polovico preživel v šoli, drugo polovico pa v plesni dvorani, kjer smo opravljali še zadnje treninge pred… Pred čim? Se morda kdo spomni, kaj je bilo 30.9.2007.  Ta datum mi bo za vselej ostal v spominu, čeprav so datumi in jaz (kot sem že omenil ) kot krava in vaterpolo.
Danes sem pokal od smeha, ko mi je prijatelj povedal, da se je sprehajal po parku in srečal nekega moškega, z zanimivo živalco na povodcu. Sprehajal se je namreč z nečim kosmatim, ki ni bilo ne pes, ne mačka. Pristopil je in ga vprašal, če ima na povodcu dihurja. Haha. Moški je odvrnil, da je to udomačen jazbec. Vneto je začel še razlagati, da se odlično razume s psi in da je tudi full cartljiv. Hahaha. Zanimivo, kaj vse človek dandanes vidi.
Ravnokar me spet kličejo nazaj v kuhinjo, baje me čaka še sladoled, haha. Torej moral se bom posloviti. Mejte se kar se da super fino fajn & lepe sanje vam želim… :*

Aja pa še to, na spletni strani revije Smrklja ( http://smrklja.si ), lahko čisto spodaj levo večkrat glasujete v anketi, koga od naštetih izvajalcev si letos želite videti na prireditvi Naj smrklja. Tisti, ki ste se lani udeležili našega nastopa, se zagotovo spomnite, kako zelo hladno je bilo, mi pa smo nastopali v kratkih majicah in odprtih srajcah, hehe. Upam, da se letos ponovno vidimo…

Čauuu…

Ervin^^

PS: Naš Vlado pa še vedno uživa v Barceloni. Ker je velik nogometni fan, si je seveda ogledal tudi nogometno tekmo. Kdo točno je igral, sicer ne vem, ampak tukaj lahko vidite izsek tega, kar je gledal…

Heeeej!

Naša dvodnevna pustolovščina se je torej končala. Vrnil sem se čisto prehlajen, zdelan in nenaspan. Vzrok za takšen rezultat je verjetno kar nočitev v hotelu avto, hehe. Vendar bilo je nepozabno. Bo treba kaj podobnega še večkrat ponovit. Sinoči smo imeli precej težav z iskanjem primerne nočitve in smo nenazadnje obupali kar na parkirišču, v avtu. Bilo je sicer konkretno neudobno, ampak ok. Glavno, da je bilo koliko toliko toplo. Danes smo izlet nadaljevali na Bledu. Šli smo do Blejskega gradu, od koder je res lep razgled nad celotno jezero. Ko sem pogled usmeril višje proti goram, sem zagledal že kar pobeljene vrhove. Hja, očitno bo september počasi že mesec, ko bo treba vzeti sabo tudi zaprašene bunde in zimske plašče. Na Bledu smo se zadržali kar nekaj časa in naredili še precej dolg sprehod ob jezeru, kjer so prevladovali številni ribiči. Ugotovili smo, da so se izredno specializirali in tudi polenili, saj ima vsak ribič po 4 palice, ki stojijo kar same in prežijo na ribe, oni pa prebirajo dnevne časopise. Okoli 12ih smo se pričeli vračati domov. Ustavili smo se v znanem romarskem središču- na Brezjah, si ogledali prekrasno veliko cerkev in nato še na Brniku. Od kar sem bil nazadnje tam, se je letališče zares čisto spremenilo. Z letalom še nisem potoval, sem pa kot otrok s starši večkrat bil tam in se navduševal nad opazovanjem vzletov letal. Hehe. Mimo Ljubljane seveda ni šlo. Po dolgem in po čes smo prečesali BTC. Lakota nas je napotila še do Tivolija, ki smo ga sicer iskali vsaj pol ure. Tam imajo hamburgerje, ki slovijo tudi pri nas na Štajerskem in so zares najboljši. Krajši postanek smo opravili še v Celju in ga namenili za praznjenje naših mehurjev, ki imajo v hladnih dneh še toliko manjšo kapaciteto. Takoj ko sem prispel domov, sem si pristavil lonec vode za čaj, da čimprej pogasim moje vneto grlo. Jutri pa res ne bi bilo fajn, da obležim v postelji, saj se bom ponoči postaral za eno leto.

Lepe sanje vam želim!

Ervin^^

Hej, hej!

Ufff, to pa je danes bil dan doživetij. Sem oseba, ki ima rada stvari kar precej natančno načrtovane v naprej, ampak vsaj za danes sem naredil veliko izjemo. S prijatelji smo mahnili na izlet brez kakršnega koli načrta.
Današnji dan sem zaradi nekaterih obveznosti moral začeti sicer že kar ob 9 uri. Skočil sem še na pošto, zopet poravnati nekaj položnic, ki jih zares očitno nikoli ni dovolj. Okoli 12 ure smo se z ožjim krogom prijateljev odpravili po Sloveniji, neznano kam. Naše postojanke smo določali kar sproti. Prvi večji obiskani kraj pa je bil Portorož. Čeprav je bil danes žal pokrit z oblaki, mi daje vedno nek poseben čar. Sprehodili smo se ob plaži, pa nas je kmalu pričelo tresti od mraza. Za trenutek sem pomislil, da ne bi bilo slabo imeti s seboj že kar kake tople bunde, če še ne celo kape. Posedeli smo v eni iz med restavracij in si naročili pizze. Nekako niso najbolše šle v promet. Ampak ker je bil pred nami še dooolg dan, smo prosili, če nam ostanke zavijejo, hehe, za hude čase. Še kako prav so prišle zvečer. Iz Portoroža smo krenili v Piran. Pihalo je že tako močno, da smo na momente skoraj poleteli v morje. Povzpeli smo se do cerkve, kjer je res lep razgled. Veter je vedno bolj naznanjal, kot da se pripravlja kakšna burja. Šli smo dol nazaj proti trgu, vendar ubrali po moje najdaljšo možno pot, med vsemi tistimi ozkimi in identičnimi ulicami. Ker je nad mestom že povsem zavladala noč, je bilo toliko težje stopat po tlakovcih ali pa bolje rečeno položenem kamenju, na katerem se komot spotakneš. Prezebli smo se končno spet posedli v avto. V roke smo vzeli zemljevid in v oči nam je padel Bled. Hehe, med vožnjo smo neštetokrat preposlušali eden in edini cd, ki smo ga imeli s seboj, tak da smo na koncu poslušali raje že kar neki avstrijski radio. Ustavili smo se še v Kranju. Mesto me je prav presenetilo, saj sem si ga zamišljal precej manjšega. Ima pa seveda tudi McDonald’s, torej je po moji teoriji zagotovo pravo mesto. Haha. Moja domača Slovenska Bistrica po moji teoriji še ni mesto, ker te hitre prehrane še ne premore hehe. Ustavili smo se na pijači, pozdravili prijateljico in prijatelja, ki stanujeta v Kranju in nato naprej. Ko smo prispeli na Bled, smo bili že čisto utrujeni, tako da smo se odločili, da zaključimo dan… Bilo je super!

Lepo se mejte & lahko noč

Ervin^^

Hej!

Pa bo skoraj konec tedna. David se je že vrnil iz Švice, med tem ko se Vlado verjetno šele navaja na španski temperament in ozračje. Verjetno bo prišel nazaj celi skurjen kot zamorc in bo moral v rojstnem listu spremenit raso, haha.
Danes smo imeli na sporedu obisk pri frizerju Goranu. Še prej sem peljal brata Alena v glasbeno šolo, ga odložil in jo mahnil v Maribor. Spotoma sem pobral našega koroškega šarmerja Ožbeja in sva se skupaj odpravila proti Lenartu. Tik pred mestom, se je fuuuul stemnilo in pričela je klestit toča. K sreči ni bla ravno gromozanska kot nekaj tednov nazaj. V salonu se nama je pridružil še David, ki je bil presenetljivo dobre volje, čeprav je za njim bilo 13 ur vožnje. Danes sem imel to čast, da sem bil an vrsti prvi. Vmes smo posneli tudi en kratek video za spletno stran. Ožbej se je zopet vrnil na blond pričesko, vendar mislim da celo na… khm… Žal nisem videl končnega rezultata, ker sem moral odhitet še v Maribor, kjer so me čakali opravki. Me zanima, kaj si je umislil.

Lepo se mejte & lahko noč!

Ervin^^

Hej, heeej!

Uff, ja… Kako spet začeti. Ravno sem prišel domov, se razkomotil, očedil in zdaj sedim pred računalnikom, da opravim že to dolžnost- dnevnik. Jah nič- spet sem spal tam do 12 ure, juhej. Potem se skobacam iz postelje, sprehodim po bajti in nato me že oma pokliče, da naj pridem jest. To naj bi bil zajtrk. Posladkal sem se še s štrudlom. Če kdo ne ve, kaj je to, si bo lažje predstavljal če rečem jabolčni zavitek. Oma res naredi najbolšega. Popoldne sem kot vsako sredo šel v Slovensko Bistrico po mamo, ker dela nekoliko dlje in nato nima prevoza. Sledile so pevske vaje z zborom. Včasih se mi zdi, da pojejo tako, kako je zunaj vreme. Danes je blo pretežno oblačno, hehe. Po pevskih vajah sem jo mahnil še malce v “službo” in nato domov. Klical me je Ožbej, kako in kaj, saj imamo ju3 planiranega frizerja. Skoraj bomo dosegli že takšno dolžino las, kot smo jih imeli preden smo se pobrili. Vrača se nam stara podoba. Nič- počasi bom zaključil z blogom, tako da lepo se mejte in se beremo seveda ju3 na istem mestu.

Čau..

Ervin^^

Hej, hej!

Nekako vam ta pozdrav ne gre skupaj z Vladotovim, ne? Zakaj le ne, hehe, ker tega zdaj ne piše Vladko, temveč sem moral vskočiti pri dnevnikih jaz- Ervin.
V soboto smo posneli naš tretji singel, v nedeljo smo imeli še sestanek o planih v prihodnosti, hkrati pa smo se za nekaj časa tudi poslovili. David je že včeraj odpotoval v Švico, na službeno potovanje, kjer bo sklenil neko pogodbo. Včeraj me je poklical Vlado in me prosil če od danes naprej prevzamem dnevnike, saj je danes odletel skupaj s svojo punco Saro v Španijo. Mulc se vrne šele v oktobru, ko bo končan tudi naš novi singel Brodolom, za vse tiste ki še neveste naslova. Blagor njemu. Tako je na slovenskih tleh spet samo polovica Casanove. Hehe. Ožbej šarmira koroške dekline po šoli, medtem ko se jaz konstaaaaantno vsakodnevno regeneriram in sproščam s spanjem, za vsa leta šolanja za nazaj, hehe, ko sem se nejevoljno zbujal ob 5ih zjutraj, torej sredi noči haha. Ne morem vam povedati, kako kako zelo zelo je to super fino mega faaaaajn. Ko lahko greš skoraj vsak večer spat brez kakršne koli budilke, pa se zbujaš okoli 12ih. Hehe, bomo vidli, kak dolgo bo to tak. Zna se zgoditi, da si bom vzel prosto leto dni in se vpisal na študij glasbene pedagogike šele naslednje leto, da si zdaj konkretno odpočijem. Da bi se polenil, pa itak ni strahu, ker bolj se nemorem. Moja mama se bi zagotovo strinjala z mano. Hehe.
Kaj sem danes počel? Haha. Glede na to, da nismo imeli obveznosti s skupino in jih tudi zdaj nekaj časa ne bomo meli in glede na to, da Ervin ni več dijak…NIČ.
Doma sem samo pomagal dedeju razpakirati eno novo hladilno skrinjo, ki jo je nabavil. Potem sem se najedel in za tem nekaj časa presedel za računalnikom. Skoraj sem že prebral vso pošto na mailu, ki mi jo pošiljajo frendice. Hehe. To se res vsakič konkretno presmeješ ob vseh forah. Jah, to je to. Upam, da se mi bo ju3 dogajalo kaj več zanimivega, do takrat pa vam želim kar se da mirne in prijetne sanje & seveda vsem šolarjem prijeten pouuuuuk!!

Čauuuuu…. :**

Ervin^^

P.S.: Spodaj si lahko ogledate tudi video posnetek, ki je nastal v soboto v studiu in prisluhnete odlomku naše nove pesmi…

Lep pozdrav!

Današnji dnevnik bo pa izjemno kratek, saj danes sem spal vse do 1 ure popoldan…predolgo v noč smo se zabavali. A danes smo se zelo po nepričakovanem zopet dobili s fanti iz skupine. Imeli smo sestanek s Sebastianom, kakšni bodo načrti za vnaprej.  Peljala sta me zopet starša, ki sta se med sestankom, ki sem ga imel, sprehodila po mestu. Samo zdaj ni več tako fajn hoditi po Mariboru oziroma nasploh vsepovsod. Vreme je zelo slabo, deževno in zelo je vetrovno in mrzlo. Čutim, da bo letošnja zima zelo mrzla, ker že zdaj so temperature neverjetno nizke. Bomo že potrpeli, a ne?

Vožnja domov je bila pa nora, ha ha Celo pot sem spal, saj sem spanec zelo potreboval. Prispeli smo okoli 6 ure in kaj sem drugega naredil, ko sem prišel v hišo… prvo sem pogledal v hladilnik in si privoščil veliko porcijo hrane. Čez kakšni 2 uri bom tako ali tako zopet iskal po hladilniku in jedel in to tudi sem. Ob 9 uri sem se spravil v kuhinjo in jedel. Želodček sem imel poln, Skočil sem še pod tuš in zdaj sem tukaj in pišem dnevnik. Počasi bom pa skočil v sobo, pripravim si še za šolo naredil bom nekaj sklecev, trebušnjakov potem pa pod odejo in spat, he he Bomo videli kako bo Vlado s dnevniki naslednji teden, saj gre v torek v Barcelono, komo bolje. Lahko noč, Casanova vas ima rada se vidimo in čaw čaw 

Ožbej*

Za mano je naporen dan. S skupino smo snemali novo pesem. Naslova Vam še ne bom zaupal, mogoče vam ga bo kdo drug od članov, Pesem bo bolj poletna…spomin na toplejše dneve, počitnice, nismo bili v šoli he he Fajn pesem boste videli.

Danes ob 2 popoldan smo se v Mariboru zbrali vsi člani skupine…izjema je bil Ervin, saj se je do studia pripeljal kar sam. Počakajmo še eno leto in tudi Ožbej že bo sedel za volanom in se vozil naokoli. Sam to ni v redo, potem se polenimo in še 1 km ne moremo iti peš,  he he Snemali smo vse do 6 ure zvečer in potem smo se počasi odpeljali nazaj proti Mariboru, Ervin proti Slovenski Bistrici. Peljal sem se z Davidovim novim avtom, ki je zakonski. Sploh se ne čuti, da se voziš, zelo se drži ceste in gre ko pas, Skupaj sva še šla o evroparka, saj je šel po darilo za svojo prijateljico, ki je imela včeraj rojstni dan…potem me je še zapeljal do glavnega trga, kjer sta me čakala ati in mam´ca Med vožnjo priti domu, me je klical Denis ( najboljši prijatelj, kateremu lahko res zaupaš in vedno ostane vse med nama ) in me vprašal, če se bom kaj ustavil v Radljah, da gremo malo ven s prijatelji. Seveda sem privolil, he he

Žurka je bila taprava, malo sem bil tudi Dj haha Res je bilo zakon… približno ob 5 zjutraj sva šla proti domu, kjer sem videl samo posteljo, saj sem bil tako izmučen od tega snemanja in bolele noge zaradi plesanja. A bomo že potrpeli… gremo spančkati si pišemo še ju3 Lahko noč

Ožbej*