Hello!

No še zadnjič ta mesec se vam oglašam jaz…

Hmmmm… Ali vam tudi tako hitro minevajo meseci kot meni? Danes je zadnji november, jutri pa že veseli december, kateri nas bo znova navduševal z zame prehitro okrašenimi ulicami, trgovinami, kafiči in še bi lahko našteval… Nakupovalna mrzlica v trgovskih središčih se pa je očitno že začela, saj sem nazadnje, ko sem šel nakupovat komaj našel parkirni prostor in se prerival med množicami ljudi, ki se je vila med trgovinami… Na blagajni sem tako dolgo čakal, da sem imel čas preštet vse Marse, Bountye, Twixe in en kup žvečiln… Uuuuff, to je stvar, ki me resnično nervira… Po možnosti pa še gospa pred mano, ko ji blagajničarka že čikira vse artikle in si jih ta gospa že vse lepo zloži nazaj v vozek ugotovi, da ima v bistvu premalo denarja…  No, rahlo neprijetna situacija ampak sva oba z gospo preživela… Z rdečico na obrazu se mi je najlepše zahvaljevala, ko sem založil 12,50 evra, katerih ji je zmanjkalo in mi jih je nato vrnila, ko sem moral z njo do banke.

Današnji dan smo s Casanovami preživeli delavno, saj smo imeli spet en kup treningov. Našo koreografijo za Brodolom pridno pilimo, medtem ko se pesem vrti po vseh radijskih postajah po Sloveniji, tako, da si jo že lahko zaželite v rubrikah, kjer izpolnjujejo glasbene želje.

V soboto odletim v Antalyo… To sem vam v tem tednu že poročal…  Upam, da me ne ugrabijo kaki čudaki. Glede na to, da grem na potovanje prvič popolnoma sam, mi je mogoče malo neprijetno, se pa že veselim malo bolj humanih temperatur.

Upam, da se imate super! In se tipkamo še v decembru.

Be cool

..::David::.. 

Hello!

Ja, sobota je pri koncu in jaz sem za računalnikom, da vam napišem kaj se mi je danes dogajalo… Ja, dogajalo se mi je veliko, vendar nič kaj pametnega… V bistvu danes reeeees ni bil moj dan. Včeraj zvečer sem šel k prijateljici na rojstni dan in ker mi danes po urniku nebi bilo treba iti v službo, se nisem toliko ukvarjal s tem, kdaj grem domov. No in sem prišel domov ob pol treh zjutraj, In tu se je začel moj sobotni problem…. Zjutraj ob pol sedmih me kliče Ata, ki je z bratom v Italiji na svetovnem prvenstvu v kartingu in mi pravi, da moram dans nujno it delat , saj pridejo iz ene televizije posnet nek reklamni spot. Tako se še napool v komi in totalno nenaspan spravim iz postelje se uredim in odpeljem proti Sveti Trojici. Te ljudi, ki bi naj prišli to snemat, čakam do treh popoldan, čeprav je naš delovnik ob sobotah samo do 12.00, njih pa ni bilo. Bil sem čist živčen, saj sem zaradi tega moral prestaviti tudi naše treninge na popoldan. Ampak, če jih ni, jih pač ni…

Pozno popoldan sem dobil na obisk prijatelje iz Ljubljane. Imeli smo se super ampak zvečer so mene čakale že druge obveznosti.

Ob devetih zvečer sva z Ožbejem že stala v gneči ljudi v enem od mariborskih lokalov, kjer je naš frizer Goran, prvi mož studia Oranž, predstavljal svojo modno revijo z imenom Ice Queen. Adiiiijo, to pa je bil resnično lep zakjluček dneva, saj je bila revija neverjetna. Čisto pravljična.  Še enkrat čestitke Goranu in celemu timu  Studia Oranž.

No, tako se je moja sobota tudi končala.

Zdaj pa grem hitro spat, saj me jutri zjutraj čakajo treningi.

Lepo se imejte in se tipkamo jutri.

Be cool

..::David::..

Hey!

Ja, tako je to… November gre h koncu in pred nami je adventni čas, kar se je opazilo tudi danes, ko sem hotel dati zavit darilo za prijateljčin rojstni dan in sem v cvetličarni čakal skoraj eno uro… Medtem, ko sem tako dolgo čakal in se razgledoval po ponujenih cvetličnih in druih dekoracijah, sem izbral en adventni venček še zase. Upam, da ne bodo ti prazniki spet tako pobegnili mimo mene, kot so lansko leto, saj sem božično smrekico postavil šele 15 januarja, pa še to zaradi tega, ker so me vedno prijatelji, ko so prišli na obisk spraševali, kje imam smreko. No, ampak ker sem bil večino decembra skoraj popolnoma odsoten, je pač nisem mogel postaviti takrat, ko je zato primeren čas. No, ko sem jo končno postavil, sem ugotovil, da je mogoče celo malo prevelia za mojo dnevno sobo, saj mi zavzema skoraj ves prostor. Ampak kljub temu je super, saj sem si želel smreko v črni barvi in manjše velikosti v tej barvi ni bilo mogoče kupiti.

Danes sem poslovno moral iti v Ljubljano, kjer sem imel kar nekaj obveznosti, nato pa sem si privoščil kratko kavo s prijateljico. Nazaj grede pa se mi je skoraj sfuzlalo, saj je bilo moje najdaljše potovanje od Ljubljane do Maribora. Vozil sem se kar 3 ure, saj so bile ceste popolnoma zasnežene, prihajalo je do pravih snežnih metežev, če tako počasen promet pa so zaustavljali še cestni delavci, ki so plužili in posipavali cesto. :-) Obup… Na to sem pozabil ves teden, ko sem si tako zelo želel sneg… Ja, ni fajn je pa lepo.

Tako… Pred nami je še vikend v katerem boste brali še moje dnevnike, nato pa je na vrsti naslednji član.

Imejte se super. Pa ne se preveč kepat.

Be cool

..:: David ::..

P.S.: Tukaj lahko glasujete za naš nov singel Brodolom:

http://www.tocnoto.si/index.php?page=news&id=17515

Hey!

Joooooooo, na vse zgodaj sem se že matral s čiščenjem ledu na avtu, saj je avto čez noč postal kot ledena kocka. Prav pošteno me je nazeblo v prste, saj se odpravljam kupovat rokavice že celo večnost, vendar še priložnosti za nakup ni bilo… Ja ta led in mrzlo vreme mi ni nič kaj preveč všeč, dokler ni snega. Večina po Sloveniji baje kar uživa, saj vsepovsod napovedujejo sneg, le v Mariboru ne… Juhu, komaj čakam, da zapade in si iz kleti privlečem svojo smučarsko opremo. Smučanje mi  je en izmed najljubših hobijev. Včasih, ko sem bil še majhen smo si s prijatelji naredili majno smučarsko središče kar doma v Sveti Trojici. Ja, imamo srečo, saj je Trojica na hribu in tudi okoli je kar nekaj hribčkov in gričkov… Ja, ko smo se spuščali po bregu navzdol smo vsi uživali in se imeli fajn. Preden smo pa pritapkali nazaj gor, pa smo bili že skoraj napol paralizirani. Zato smo si zamislili še vlečnico, ki so nam jo starši nato tudi postavili. Od takrat naprej je bilo pa vse super….  Dokler nismo mi zrastli in je hrib postal hribček.

 Zima me  spominja tudi na vse igre z bratom in sestro, ko smo bili še majhni. Vsako zimo smo si postavljali iglujem podobne stvarine, kjer smo kasneje preživljali popoldneve. Znanci in sorodiki so večkrat rekli, da bova z bratom zagotovo arhitekta, saj sva si naredila raznih hišic skoraj za pol otoka palme. :-) Gradila sva si jih na drevesih, pod drevesi, na terasi, v dnevni iz odej, na podstrešju, v gozdu razne bunkerje ali hišice iz vej…. Ja, imam kar lepo gradbeno preteklost… hehehe No, včasih sva mogoče celo malo preveč padla v iluzije saj sva enkrat skoraj skurila našo pravo hišo. Hehehe, res sma bla cepca, saj sva si pred hišo postavila hišico iz plastične mize obdano s kartonom in ko sva preživljala čas v njej, sma padla v svoj svet, ko sva se v kartonasti hišici počutila kot da sva doma in ko si doma imaš enkrat pač tudi kosilo. No, midva sva si hotela narediti kosilo v kartonasti hiški, predstavljajte si, kaj se je zgodilo z najino hiško, ko sva v kartonasti kočici zakurila ogenj. Ja, kar hitro sva se morala spraviti ven…. Hmmmm, potem sva pa laufala okoli bajte, ker sta naju lovila ata pa mama, ker je od kartonaste hiške ostal pepel, na pravi hiši pa zažgana fasada…. Ampak takrat sva bila res še zelo majhna…

No, nekaj zgodbic iz mojega otroštva…

Lepo se imejte.

Nočko ***

::……..::  ::……David…….::  ::………::

Hello!

Zopet novo jutro, zopet nov dan in zopet sem se zjutraj le s težavo spravil k sebi in se še napol v komi skobacal iz postelje in se potikal po stanovanju tako, kot da ga sploh ne poznam… Medtem, ko sem šibal po stanovanju in se pripravljal za odhod, se mi je Chil-li vztrajno motal med nogami in ubiral pot med mojim hitenjem med tem, ko sem ga nakajkrat po nesreči že skoraj pohodil. Zjutraj moram vedno hiteti, ne samo zaradi tega, ker se mi mudi v službo, ampak tudi zaradi tega, ker Chil-li živčno čaka, da ga odpeljem v park pred blokom lulat… Zdaj, ko je tako mrzlo, mu preveč potikanja po parku sploh ne ugaja. Takoj, ko se polula že čaka pred mojimi nogami, da ga dvignem in odnesem ali v stanovanje ali pa v avto, če sem kam namenjen, saj gre vedno, kamorkoli grem zmenoj. :-) Pomoje je to že zdaj, ko je še majhen eden najbolj razcartanih psov kar jih poznam… Je pa tudi pri vseh prijateljih neverjetno zaželjen. Mogoče celo malo preveč, saj mam na koncu vedno jaz problem, komu, ga naj dam, ko mam kakšne obveznosti, kamor ne more z mano. Pa ne zaradi tega, ker ga nebi imel kam dati, ampak zaradi tega, ker bi ga vsi imeli in komaj čakajo, da kam grem, da ga lahko dobijo v varstvo… :-) Ravnokar se ukvarajam z istim problemom, saj kot sem ta teden že pisal, nasledno soboto odhajam v Turčijo. Ker grem poslovno, bo Chil-li moral ostati doma. In tako sem ga tako kot ponavadi hotel dati prijateljici Neži, da ga čuva. No, ampak so se ponudili še kar drugi, da ga lahko pazijo. Npr. moja mama, ki bi ga z veseljem popazila tisti en teden ko me ni in še vsaj trije prijatelji. Kako se bom odločil še ne vem čist točno, mislim pa, da bo ostal kar pri Neži.

No, današnji dnevnik kot vidite je v znamenju Chil-lija, jutri bom pa vas obveščal o čem drugem.

Upam, da se imate fajn in da vas preveč ne zebe.

Be cool

::…..:: ::…David…::  ::……:: 

Heeey!

 Ja, začetek tedna smo tako pregurali in že je tu torek… Spet mam malo krizo z bujenjem zjutraj, saj sem ta vikend spal bolj malo in mi zaradi tega manjka spanec še cel teden… Danes sem ugotovil, da sem včeraj, ko smo se vozili iz solo petja nekje na poti zgubil tablico z registrsko številko avta. Hmmmm, ni najbolj dobro, glede na to da so me zjutraj sodelavci takoj napadli s tem, da me lahko pride iskat policija, če mi jo je kdo slučajno vkradel. No, najprej sem obvestil policijo o tem, da nevem ali sem tablico izgubil ali pa so mi jo ukradli, toliko, da sem imel vsaj nek zapisnik, v primeru, če bi tablica bila resnično ukradena in bi si kdo z njo tankal avto in nato pobegno. :-/

No, moj Chil-li intenzivno raste…. Še vedno pa ostaja isto len, kar mi je zeeeeloooo všeč… Aja, za vse tiste, ki še ne veste Chil-li je moj kuža. Najverjetneje ste ga že videli na naši spletni strani med novicami… Ja, zaenkrat majhna lena kepa gub…

Počasi bom moral iti spat, saj sem res utrujen…

Imejte se maksimalno fajn in se tipkamo jutri…

Be cool

..:: David ::.. 

Heeeelloooo!!!

Evo mene, speeeet…

Medtem, ko eni še sladko spijo, drugi po kafiču hitijo, tretji meglo lovijo, sem jaz zopet v pisarni na svojem delovnem mestu in pišem dnevnik, da vam povem kaj se mi je dogajalo. :-) Če slučajno česa od zgoraj napisanega ne razumeta, kar brez panike, to so naše interne fore….

Ja, kar dosti se nam je dogajalo medtem, ko so vas o naših dnevih obveščali drugi. Najpomembnejša stvar je vsekakor to, da smo izdali svoj tretji singel, Brodolom. Juuuuuhuuuuuuu, upam, da vam je vsaj tako všeč kot nam… Mislim, da je to ena taka pesem, ki nas v teh grozljivo mrzlih dneh malo pogreje, nas spomni na počitnice, poletje, morje, uživanje ob kakem bazenu in na zabave v vročih poletnih dneh. :-)))) Hmmmm, je blo fajn ne…. Ampak tudi zima nam prinaša svoje čare. Zelo nizke temperature, meglo, obilico padavin, snežno brozgo, razmočene ceste in ledene pločnike… :-))))))) Hehhehe, malo sem zamenjal… To so stvari, ki mi v zimskih dneh nekako najbolj ne ustrezajo… Ko iz toplega stanovanja stopiš na ulico, pa najprej opaziš, da stojiš v kupu snežne brozge, ki ti po možnosti že teče v čevlje… :-/ Blek… Ampak kljub vsemu temu mi je pa zima vseeno cool…. Smučanje mi je suuuper, vožnja z motornimi sanmi in sprehodi po zasneženih poljanah so mi pravljični.  Preživet kak vikend ali teden v kakšni koči nekje v hribih, okoli tebe kupi snega, bele potke med visokimi zasnešenimi smrekami je popolna idila. Iiiiiii, lepo, lepo….. Ampak kljub vsemu temu, še nevem čisto točno ali bom letos našel čas, da skočim za par dni nekam smučat, saj mam urnik kar lepo zabasan.

Naslednji teden v soboto letim v Turško Antalijo, kjer me čakajo ena izobraževanja. Ja se že kar veselim, da pobegnem iz tega mrzlega vsakdana na vsaj malenkost  boljše razmere. Ko sem gledal napoved vremena, sem ugotovil, da bi naj bilo v času mojega gostovanja v Antaliji tam med 15 in 20 stopinj. Juuuhuu…

No, kaj več vam pišem še v naslednih dneh…

Uživajte****

Bay

..:: David ::..

Pa je že nedelja. Pa ti dnevi minevajo tako hitro, kot bi rekel keks. Že včeraj zvečer smo dobili sms od našega Ožbeja, da danes ne utegne priti na trening, kajti ima nastop z svojim ansamblom. Tako smo se fantje odločili, da nedeljo posvetimo drugim rečem, zato smo danes počivali. Prav pasalo je. Pri meni je bilo danes vse v znamenju bratovega rojstnega dne. Tako smo z družino celo popoldne preživeli skupaj ob jedači in pijači. Seveda je bilo znova prisotno veliko smeha, dobre volje…pa ne zaradi alkohola ampak saj veste. Spet jaz…vedno zganjam neke norčije…hahaha:-)

Proti večeru sva s Saro razmišljala, da se odpravima v kino na ogled komedije High School Musical  ali kako se napiše…upam, da me Seba tu popravi, on obvlada angleščino. Vendar pa v kino igra že 3 del. Prvega sem si ogledal, zato mi je manjkal ogled še 2 dela pred obiskom kina.Svoj večer sem tako preživel doma na kauču:-) Tako, dovolj nakladanja za ta teden, naslednji bo z vami David, da vam poroča kaj se nam novega dogaja, ter kje nas lahko vidite in slišite. Pridni bodite pa sladke sanje. Lahko noč*

Vlado*

Ja včerajšnji dan je bil malo bolj naporen za nas, že zaradi treningov. Tako, da sem hitro legel v posteljo. Zavedal sem se, da nas danes čaka nadaljevanje, saj smo fantje bili zmenjeni že ob 11.00 uri za trening. Seveda pred tem ni šlo brez jutranje kavice in posedanja. Ja, bili smo še zaspani. Ker pa smo hoteli čim prej končati, smo se resno uro in pol posvetili ponavljanju koreografij. Po treningu smo obiskali še solarij, da nas je malo zapeklo, nato pa smo se odpravili vsak na svoj konec. Dovolj za danes. Po kosilu sem svoje popoldne najprej posvetil počivanju. Zleknil sem se pred televizor…ja nogomet, angleška liga…hahaha:-) prav tako, pa sem štrkal po netu. Ker me je čas preganjal, poleg tega pa sem se spomnil, da ima moj brat jutri rojstni dan in, da nimam še zanj darila, sem se odpravil v mesto. Še dobro, da sem imel v mislih kaj bom kupil, da se mi ni bilo treba z tem ubadati…poleg tega pa točno vem kaj si moj brat želi. Ima podoben okus kot jaz:-) Proti večeru smo z družino posedeli še malo ob kaminu in čvekali, ter razglabljali o božičnih praznikih, ki prihajajo.

Tako dolgo, dokler se nisem odločil, se oblekel in oddrvel ven na pijačo. Ja, pijača, dve potem pa domov. Jutri je na sporedu znova švicanje v dvorani. Če ste kje zunaj, uživajte maksimalno. Sladke sanje vsem, radi vas imamo*

Vlado*

Evo pa je že petek…po napornem včerajšnem dnevu sem se odločil, da svoj spanec zjutraj zavlečem vse do 11. ure. Ja, res paše poležavanje v postelji, še posebej če zunaj brije mraz:-) Dopoldne sem izkoristil za lenarjenje, saj smo fantje bili komaj ob 19.30 zmenjeni za večerni trening. Ja, nekateri se verjetno sprašujete…pa zakaj toliko trenirajo, sej pa znajo…ja no, mi smo perfekcionisti, prav tako pa naš Sebastian in ne dovoli, da delamo kaj polovičarsko. Vedno damo na treningu vse od sebe in dokler nismo sami zadovoljni z zaplesanim tako dolgo treniramo.

Pred večernim treningom sem dobil klic svojega strica, da se naj oglasim pri njemu na kosilu, da rečemo kakšno. Prav tako je povabil celotno družimo , tako da smo res bili zbrani vsi na kupu…pravo družinsko srečanje, polno smeha;-) Pa sej, če je Vlado zraven ni nikoli dolgočasno…hahaha:-) Nato smo se fantje dobili pred dvorano in razglabljali o včerajšnjem nastopu, kaj je bilo dobro in kaj je treba še popravit. Zato nam ni preostalo nič drugega kot začeti z treningom. Čas je hitro mineval in naenkrat smo bili vsi presenečeni, ko je bila ura že 22.00. Ja, za danes je bilo dovolj. Sedli smo še na eno pijačo, ter se vsak odpravili na svojo stran…kuči pjevajuči:-)

Če se odpravljate ven ga žurat uživajte maksimalno. Jaz nimam več energije, zato bo najbolje da grem zzzzzzzzzzzzz………lahko noč*

Vlado*

PS: Tukaj pa še posnetek z včerajšnjega nastopa… za vse, ki vas ni bilo in vam je lahko žaaaaaal! =)