Heeeeej!
Ufff, ko sem se zjutraj zbudil, sem najprej pomislil, da se verjetno sanjam, da sem pretepen ali kaj podobnega… A zal niso bile sanje haha… Grrrr… Fjuuu, se nekaj casa nisem mogel vstat zaradi vseh bolecin. V bistvu bi vam lazje napisal kaj me NE boli, kot pa kaj me, haha. Ampaj dalec najbolj pa prevladuje bolecina moje ta zadne plati. :-S Vsi so se mi na veliko posmehovali, sam pa sem vecino dopoldneva prebil na trebuhu v postelji, saj sem se tako se najboljse pocutil, hehe. Ampak danes smo prisli spet na zanimivo idejo, ki jo hvala bogu vsaj jaz nisem realiziral hehe. Ker smo ravno na Pokljuki in je tu ogromno tekaskih prog, smo seveda tudi mi zeleli to preizkusiti- no- brez mene seveda haha. Opogumil se je samo neznejsi spol. Sam sem jih samo pospremil. Ze z natikanjem cevljev na smuci so porabile vsaj slabe pol urce haha. Ampak jim je nekako po opazovanju ostalih le uspelo. Mislim, da jih jutri vse po vrsti caka podobna izkusnja kot mene po bordanju, saj je bila njihova zbirka padcev kar pestra saj so jim smuci uhajale kar po svoje, hehe. Zvecer smo kljub utrujenosti priceli pripravljati hrano za najdaljso noc v letu. Obsedeli smo ob kaminu ob gledanju tv. Kasneje smo pojacali muziko, da nas ni prevec dajal spanec. Ko je zadnja ura tekla k koncu, smo sli ven na parkirisce, kjer smo s skupnim odstevanjem stopili v novo leto. Potem pa saj veste kako to gre… Voscila, poljubi, objemi, lepe zelje… In zabasan mobi z smsi, haha.
Spodobi se, da tudi vam nekaj zazelim, ceprav je tezko biti izviren, saj je bilo ze vse mozno povedano, pa tudi vsi razni smsi so verjetno ze parkrat obkolili svet…Ampak vseeno… V letu 2009 vam zelim ogromno srece, veselja, zdravja, poljubov, iskrenih prijateljstev, cokolade, sonca, dobre glasbe, lepih ocen v soli, bla, bla, bla in da se vam uresnici cim vec zeljaaa…
Ervin^^

Hej, hej!
Ni lepsega, kot se zjutraj brez obveznosti prebuditi v toooopli postelji, malce polezat in podremat, nato pa se odkobacat do okna, odmaknit zaveso in se ti pred ocmi razpostre razgled na zasnezeno naravo… Se posebej, ko se zaves, da si v stanovanju na +20, zunaj je pa vsaj 30 stopinj manj, hehe. Ko smo se vsi prebudili, smo se vsi zbrali pri mizi, kjer smo se nacejali s toplim cajem… Okoli opoldneva smo pobasali vso ropotijo in se odpravili na smucisce, kjer se je ze trlo ljudi. Hehe.. Zrinili smo se do vlecnic in tako se je zacela moja letosnja prva smuka, hehe. Progo smo vsi po vrsti kmalu imeli v malem prstu in se je vse skupaj ze prevesalo v dolgcas… Ampak…ne dolgo. Beseda je dala besedo in nekako so me pregovorili, da se naj preiskusim na bordu, haha. umaknili smo se iz proge in se prestavili na sankalisce, kjer so se pricele moje prve “bordaske” minute, haha. Imel sem super in dokaj potrpezljivo uciteljico haha… Ko mi je konco dopovedala da je z bordom in postavitvijo avtomatov vse okej, sem pac pocasi moral sprejeti ta nedomac in cuden obcutek na bordu… Hehe. Sledilo je ucenje ravnotezja… Vsakih nekaj sekund sem seveda itak zaril po snegu, tak da je moja crna bunda kmalu dobila novo podobo… Snezno belo barvo, da se razume, haha… Ko sem sele znal koliko toliko kako se bord pripne, pa so me ze spravili na vlecnico in me tolazili, da itak na vlecnici vsak border veckrat pade, posebej zacetnik. No ker jaz niti zacetnik nisem, me je bilo zelooo strah, a glej ga zlomka- Ervin se je pripeljal do vrha brez padca, juheeej. Hja in potem je bil moj prvi spust hahaha. Spust?? No ja, nevem ce je to bil spust saj sem se premikal po 2 metra in padec itd… Ampak do doline se vsak pride in tudi jaz sem… Nastali so tudi videji, ki pa upam, da jih ne vidite, saj so za kako oddajo z videosmesnicami.
Hja… So ljudje z bolecinami v krizu…in so ljudje ki nosijo kozmodisk. Hahaha, mislim, da bom jutri potreboval nek poseben kozmodisk za mojo steptano rit.
Nockaaa….

Ervin^^

Heeeej!

Tokrat se vam oglasam precej dalec od doma… No po drugi strani pa tudi ne tako zelo. Odpravil sem se namrec na Gorenjsko, natancneje na Pokljuko. Hehe.
Danasnje jutro sem nacel ze kar rano. Skociti sem moral se v Maribor, resiti nekaj zadev, pot pa me je s prijateljico Spelo zanesla seveda tudi v Europark. Waaaa povsod sem videval ze razne napise glede razprodaj, zato sem to izkoristil in dopolnil oz. malce osvezil mojo smucarsko opremo. Vso to potikanje pa se je kar zavleklo, tak da smo na pokljuko prispeli sele pozno popoldne, zato smo prvi dan ostali brez smuke, hehe. Sledilo je raztovarjanje avtomobila in privajanje na cirka -10 do -18 stopinj hehe. Je pa sicer prava zimska idila, zato se je pred vecerjo zelo prilegel krajsi sprehod po celem snegu in tudi po potkah, ki so kot tuneli, saj je na vsaki strani po 2 metra snega.
Toliko za danes, saj je v apartmaju takooo toplo, da mi oci ze mocno vlece skupaj. Lahko noc…
Ervin^^

Hey!Ja, pa je najlepši praznik v letu za nami… :)Upam, da ste ga preživeli maksimalno lepo. Večina vas je vrjetno kje na smučanju.  Mi pa smo spet, tako kot ponavadi, zelo pridni. Pripravljamo se na nastop, ki bo v nedeljo v dvorani Tabor.No in tako sem današnji dan preživel na treningih.Najprej pevske, potem plesne, nato plesni trening s plesalkami in je tu že večer.Nič kaj preveč razburljiv dan ni bil danes, ampak mi je blo super. :-)Škoda, da so danes trgovine zaprte, ker bi imel čas za nakupovanje… :-)Lep večer… :-)..:: David ::.. 

Hey!

Končno smo ga dočakali. Dan, ki zaključuje pred božično vzdušje, Božič.

Tisti, ki imate bolj ameriški način obdarovanja ste danes zjutraj pod svojimi božičnimi dreveščki našli darila. Upam, da ste dobili same lepe stvari. Ja, lahko smo veseli, za vsak dar, ki ga prejmemo, saj na svetu živijo ljudje, ki božiča ne morejo praznovati tako, kot lahko to počnemo ostali. Največje darilo za vse nas, pa je, da mislimo in delamo dobro. Pogosto se v nakupovalni mrzlici pozabi na bistvo tega praznika. In to je, da smo zbrani v krogu ljudi, ki jih imamo najrajši. Družina, prijatelji, partnerji in se z njimi pogovarjamo, se jim zahvalimo za vse, kar smo skupaj lepega preživeli in podarimo skromno darilo. Mislim, da je to še zmeraj bistvo teg, zame najlepšega praznika v letu.

Tudi mi, skupina Casanova vam želimo ob tem dnevu lep in miren božič in da bi bil tak kot je ta dan vsak dan v letu.

Ker sem tudi sam v božičnem vzdušju s prijatelji, bo to za danes dovolj.

Imejte se lepo in še enkrat VESEL BOŽIČ.

Nočko ****

..:: David ::..

Hey!

No, danes pa je božični večer… Upam, da je tudi vas obiskal božiček. Pod mojo, rdeče okrašeno smreko mi je nastavil nekaj zelo lepih in praktičnih stvari. Med drugim gledališko karto, s katero si lahko ogledam v SNG Maribor vse predstave od baleta do drame. Svetovno, glede na to, da res uživam v gledališču, čeprav imam zadnje čase skoraj malo premalo časa za vse.

Drugače, pa sem bil letos za razliko od lani za božič v Sveti Trojici, kjer sem šel ob petih k maši, nato je sledila bogata večerja in po večerji odpiranje daril. Hehehe, vedno me malo prevzamejo spomini,m kako je bilo, ko smo z bratom in sestro bili mlajši in smo vsako leto našli darila prej, kot pa smo jih dobili. No, pol pa smo se morali vedno pretvarjati, da smo ful presenečeni, čeprav smo tako ali tako že vedeli, kaj dobimo.

No, ker je ura resnično že pozna se odpravljam spat.

Lahko noč in sladke sanje.

..:: David ::..

Hello!

No in je za nami torek… Naporen teden pred vašimi počitnicami in mojim dopustom me kar malo ubija. Ampak bomo že nekak preživeli.

No, včeraj sem vam pisal o mojem prvem dnevu v Antaliji. Hehehe, upam, da sem vam na nek način malo približal vso dogajanje…

No, medtem, ko se večina vas že predaja božičnemu vzdušju, nakupovanli mrzlici in podobno, sem jaz še daleč od tega, saj nisem kupil še nobenega darila, sploh pa se mi zdi, da še sploh ne bo božiča. Nekak tak brez nekega “filinga”… :-)  No, vsaj smrečico sem že postavil, ker sem jo lansko leto komaj takrat, ko so bili že vsi prazniki mimo… Upam, da ste vi že nakupili vsa darila.

Jutri je torej za vas še zadnji šolski dan v tem letu, zato vam želim, da ga čim lepše preživite.

Počasi grem spat.

Nočko ****

..:: David ::..

Hey!

Kot sem pisal že zadnjič, sem medtem, ko so vas ostali razveseljevali z dnevniki jaz bil v turški Antaliji na seminarjih za službo. Bilo je razburljivo, zato vam bom v današnjem dnevniku napisal nekaj o tem potovanju.
Bom začel kar na začetku, torej na letališču v Dunaju, kjer sem 2 uri čakal na letalo, ker je imelo zamudo, plus seveda 4 ure ki sem jih porabil za Check-in in podobne jajce…
Potem priletim na letališče v Antalyo in tudi ni kazalo preveč dobro, saj je našo letalo imelo tako zamudo, da so letališče prej zaprli, tako da smo mogli pol čakat, da je prišlo osebje letališča nazaj, saj so nam morali dati vise… Torej je moja sobota bila predvsem v znamenju čakanja. No, ko mi končno uspe priti ven iz letališče in si najdem taxi, ki me je mimogrede stal kar 50e, se je torej začela vožnja s tem taxijem… Taksist mi v turščini že v naprej razloži, da ne govori angleško, pozabil pa mi je povedati, očitno, da tudi vozit ne zna, ali pa majo v turčiji semaforje zgolj za obcestno dekoracijo, saj ko sva šibala že čez tretji semafor pri rdeči, ne da bi tip karkoli pogledal okoli sebe ali pa vsaj zmanjšal hitrost, sem se odločil, da bo boljše za mene če mižim in ne gledam tega nadvse razburljivega potovanja. Vsake tolko, ko sem pogledal, sem videl okoli sebe samo revščino, katastrofo, folk ki živi v prikolicah na robu mesta in za trenutek sem že pomislil, da sva se z gospodom šoferjem narobe razumela. Ampak kar naenkrat sva prišla do velikega betonskega zidu, ki je zgledal približno tak, kot bi mogla zgledat naša meja s hrvati. :-) Prišel je vratar, pokazat sem moral potni list in karto za hotel, šele nato naju je spustil naprej. In tam se je začel… Čisti luksuz… Vsepovsod golf travica, ogromni spomeniki s podobami golf žogic, palic in podobnih reči in hoteli ob katerih sem se počutil strašansko majhnega. Ko me je taksist peljal po dovozu do hotela in pred hotelom ustavil, sem se počutil približno tako kot Paris Hilton. Do avta pridejo trije ljudje ki so mi nesli prtljago, na recepciji so bili tako vljudni, da me je blo že kar malo strah, da imajo kake zle namene, nato pa je sledil odhod do moje sobe. Ko sem odprl vrata, sem jih najprej nazaj zaprl in nato še enkrat preveril številko sobe, saj je soba v katero sem pogledal bila tako velika, da sem se za trenutek ustrašil da so  me napačno namestili. No, spoznam da je to očitno moja soba, ali pa boljše rečeno sobana za ta teden. Prva stvar na katero sem pomislil je, da nas bo mogoče vseh 12 v tej sobi, ampak pol opazim, da bi to blo malo težko izvedljivo, saj je samo ena postelja. No, da vam na kratko opišem ta luksuz od sobe. Soba se je nahaja v dveh nastropjih, zraven velike postelje, treh kavčev, televizije, klime, majhne jedilne mize in ogromne kopalnice z veliko bano in tušem, je tu še ogromna terasa s pogledom na morje. Ja, super je bilo čisto vse, full je bilo toplo približno 24, 25 stopinj, ponoči petnajst, tak da se je dalo živeti.
Edino, na kar sem se težko navadil, je bila časovna razlika, saj smo bili v Antaliji eno uro spredaj in pol sem prijatelje v Slovenijo zjutraj klical mogoče malo prezgodaj.

Ravno zaradi tega sem recimo prvi dan zamudil na zajtrk. :-) 

To je bil moj prihod v Antalijo in prvi dan, ki sem ga preživel tam, kaj več vam pišem še v prihodnjih dneh…
Upam, da ste vi vsi cool.

Nočko:-)

..:: David ::.. 

Ker se je včerajšnji večer kar malo zavlekel, sem danes s tem ritualom tudi nadaljeval in tako zavlekel svoje poležavanje v postelji. Juhhhuuu, končno sem se zbudil v sončno jutro…no, vsaj na našem koncu je bilo. Ampak mi pa je res žal, da še ni snega. Ja, božič bo zelen,šment ne…

Danes smo si z fanti privoščili malo oddiha, saj smo ga potrebovali po včerajšnjem nastopu in treningih. Tako sem svoj dan izkoristil in ga posvetil družini. Čas smo preživeli doma, ja ti prazniki mi prav ugajajo. Popoldne sem lepo lahko gledal angleško nogometno ligo…ja, stavit tokrat nisem šel…mi pa je bilo zvečer žal, saj se je sodeč po rezultatih izkazalo, da bi lahko kaj zadel. Ampak človek ne more vedet. Zvečer sem se odpravil še s prijatelji na večerno kavico. Tako je bil dan en, dva, tri mimo.

Za konec naj vam zaželim lepe praznike, naj bo miza polna hrane in pijače, ter vse naj,naj,naj,naj v letu 2009. Naj  se vam izpolni vse o čemer sanjate.

Ja skoraj zadnji teden v tem letu bo z vami znova David, bomo videli kaj bo imel za napisat. Jaz pa upam, da se srečamo na kakšnem nastopu. Lepe in sladke sanje, lahko noč*

Vlado*

Ja danes je bilo treba kar zgodaj vstati. Nič poležavanja do 12. in podobno. Fantje smo bili dopoldne zmenjeni za trening in pa pevske vaje. Še vsi malo utrujeni od včeraj smo trening izpeljali do konca. Sledil je hiter skok domov na kosilo, se porihtat in že smo okoli 16.00 bili v Radvanju. Ponavadi imamo vedno navado, da smo na kraju dogajanja kakšno uro prej, saj se je treba z organizatorjem zmenit še ostale podrobnosti. Ko smo prišli tja, smo bili zelo presenečeni, po eni strani tudi zaskrbljeni, saj oder ni izgledal ravno velik. Vendar smo v tem letu in pol, kolikor smo že s fanti skupaj navajeni vsega. Smo nastopali že na manjši kvadraturi…hahaha:-)

Z majhno zamudo smo le začeli z koncertom. Bilo je zelo dobro vzdušje. Občinstvo je pelo in plesalo, koga pa je zeblo pa se je pogrel s kuhanim vinom. Ja nekajkrat mi je to kuhano vino lepo zadišalo na odru, tako da me je kar malo zamikalo, da bi si privoščil kakšen kozarček. No, na koncu sem ostal na vodi. Po koncertu smo se fantje vsak v svojo smer odpravili ostalim obveznostim naproti.

Jaz sem se odločil, da pojdem v Lenart, kamor me je povabil  prijatelj, ki je prirejal humanitarni koncert in denar zbiral za eno od revnih družin. Res lepa gesta. Sledil je after party, kjer sem srečal kar nekaj znanih obrazov,nekako pa sem največ časa preživel v družbi Marka…ex Game Over in njegove punce Sande. Pravtako sem srečal kar nekaj prijateljev, ki jih res dolgo časa nisem videl, tako da je bilo kar pestro. Ker sem pa moral še na rojstni dan prijateljice Maje sem pobral šila in kopita in se odpravil nazaj proti Mariboru.

Ja večer se je zavlekla kar lepo v jutro. Upam, da ste tudi vi uživali in se imeli maksimalno lepo. Sladke sanje, radi vas imamo*

Vlado*